| Napisal/a Athene noctua, v nedelja, 07. sep. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Oh, odrasti!
Komaj da učil sem se leteti,
že pada po mi toča in me klati.
Sem krošnjo že poganjati začel, ah majhno, drobno krošnjico,
jo je vihar tresti hotel.
Zdaj sapice so kolkortolko blage,
a tem nestalnejši vihar mi ruši temelj misli drage.
Kedaj, kedaj zame pride dan,
da trden hrast bom stal in ne pogrešal
mladih sanj?
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
