Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow konec

konec Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a clare, v četrtek, 11. sep. 08
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Med štirimi zidovi sedim.
Kakor mala deklica ihtim.
Se oziram po sobi,
svetlobo lovim,
ni videti rešitve
zaman še živim.
Črnina počasi ubija me,
zadnji žarek svetlobe izgublja se,
nekje, nekdo šepeta moje ime
in mi govori, da moj čas napočil je.

v glavi glasovi izdajajo me,
razum počasi zapušča me,
megla na oči padla je,
me premamila z lastno krvjo
in me rešila pred strašno nočjo.

V temnem kotu čakam te,
čakam da vzameš me.
upam, da nikoli več ne vrnem se.
Še zadnja kaplja krvi padla je,
moje oči zaprle so se,
trpljenja končno konec je.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo