Noge mi lezejo v smer,
pa se poženem, še preden bi obstal.
Nagnem se nad tok multiproduktivnih misli
in zletim.
Nekje najdem sebe, ni bilo lepo.
Zdaj vem.

Pa znova ta znani ritem,
ko iščem z dlanmi.
Menda nisem edini, ki se katapultira.
Poskušam razumeti ponavljajoči vzorec.
A dojemati je hudičev kviz
in nagrada je daleč.
Kaj je en dan proti večnosti?

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---