Napisal/a tomm, v nedelja, 14. sep. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Nad me se je ujela žalost
v zbegani samoti,
ko hodil sem kot morje ravni
neutrjeni nevidni poti.

Takšen sen me je obsedal
nekaj dolgih mračnih dni
kaj le hoče mi s tem reči
si nisem znal razjasniti.

Na dosegu roke evangelij
knjiga zveze do neba
razprem stranice kar na dlani
prikaže se naslovnica.

Mik, da zapoved bi prekršil
mora v meni obstajati
on je silnica v telesu,
želel bi dušo uspavati.

Mi naenkrat misel plane
telo v meni vse želi
iz zapovedi rojena volja
vsega mu ne dovoli.

Ta ravnina, pot nevidna
to sem jaz v zadnjih dneh,
ko pomišljam več kot smel bi
nekaj kar smrdi na greh.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)