Napisal/a Lolla, v nedelja, 14. sep. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Točno tu sem sedela. Objokana.
Ti si plezal po skalah in jih krušil.
Kose in koščke trdnih, ostrih skal.
Stojim tu pred tabo,
gola pred tvojimi pogledi.
Z razgaljeno dušo.
Tvoje oči lakomno požirajo lupino
gole morske deklice.
Longplay plošča se je vrtela in vrtela ...
 

Neskončno časa bi lahko stala tam ...
lučaj stran od tvojih mikavnih čutov.
Toliko čustev sva strnila v en sam trenutek.
Zadnji žarki mesečeve svetlobe ...

Rez! Kamera ugasne. 
Čar se razbline ...
Spet sva si tuja
in v meni sama globoka praznina.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a Rika, v 17-09-2008 16:53, 1. Brez naslova Ti si plezal po skalah srca in ga krušil...tukaj bi izbrisala 'srce', ker se mi zdi škoda, da podaš na pladnju to, kar je v pesmi dobro zaznano. Torej: Ti si plezal po skalah in jih krušil Seveda stvar okusa     Vsekakor pa zelo lepo.   Objavil/a ajda, v 21-09-2008 10:55, 2. Brez naslova kot film, ki ga moje oči pozorno požirajo ... a dostikrat je v filmu preobrat, ki ga v tej pesnitvi ni ..  očitno te je otožnost pokrila s svojim plaščem in te pustila nemočno, prazno ...  vseeno pa, pokukaj izpod plašča, vsaj poskusi    lp, ajda