Napisal/a Sweet sensation, v sobota, 20. sep. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Njeno telo naj bo tvoj klavir,
na katerega zaigraš nežno melodijo,
s tonom tiho prebudiš zlati nemir,
prsti po črnobelih tipkah čutno polzijo,
prebudijo vroče strasti neskončni gejzir,
se s svileno kožo v eno za vedno stopijo.

Njeno telo naj bo tvoja igrača,
z njo se ob večerih lahkotno poigravaš,
koža ob koži topla čustva obrača,
kot majhen otrok cel vztrepetavaš,
pod dotiki se zvija kot strupena kača,
ko po drhtečih oblinah počasi podrsavaš.

Njeno telo naj bo tvoj rajski vrt,
posadi rožice, ki spomladi razcvetijo,
plazi se kot pod zemljo slepi krt,
njene sanje se v aprilu zazelenijo,
prekrije naj cvetoče polje nedolžno beli prt,
ko prve sladke rdeče češnje dozorijo.

Njeno telo naj bo tvoje prazno platno,
nariši s konico čopiča magično sliko,
posuj jo z biseri in srebrnkasto diko,
da bo sočno kot zrelo jabolko granatno,
potresi skrivnostne poljube z mistiko,
naj bo to noč uživanje večkratno.

Njeno telo naj bo tvoj navdih,
iz katerega vzplamti čista energija,
ujemi jo, da je s sapo ne odnese prepih,
pusti, da te prevzame valujoča elegija,
naj se ti med prsti rodi nedolžni stih,
ki ga navdihne prosojna verzologija.

Njeno telo naj bo tvoje svetišče,
kot Afrodita je v pajčolan zavita boginja,
ko se tihotapi v Apolonovo preročišče,
za ljubimca bi storila več kot robinja,
naj bo z blazinami obdano prenočišče,
kjer bo noč preživela grešna princesinja.

Njeno telo naj bo vse tvoje bistvo,
z neumrljivo dušo ti briše pravo pot,
ogenj osvetljuje ženstveno estetstvo,
pljuješ po jezeru vročice kot nemi labod,
ki omamlja in slabi plemenito čustvo,
dokazuje in osmišlja ti posmrtni život.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)