Napisal/a tomm, v ponedeljek, 22. sep. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Letni časi hitijo skozi mene
bistrijo dušo mi in moj razum
od rojstva z njimi sem v povezavi
a zdaj poslavlja se telo in moj pogum.

Čujem žalostni šelest vejevja
barva listja v zlatu se krasi,
a jaz ležim in vidim le praznino,
vpijam dan, najkrajši vseh noči.

Narava vsa prehaja k počitku
telo razume te jesenske dni
iz srca žalost me vsegá preplavi
solza se v pori lica ugnezdi.

Edino duša tiho mi šepeče
tudi ti živel si kot drevo
močan v sebi plodove si podarjal,
a zdaj je čas za zbogom in slovo.

V sobi se je zaustavil zadnji žarek
se ujela moja duša je na njem
pustila je telesu vso preteklost
odšla z njim je soncu v objem.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (4)

Objavil/a ajda, v 24-09-2008 21:03, 1. Najkrajši dan Jesen je čas za inventuro in tudi ti si jo naredil, pobral plodove, ki so se kopičili. Morda jih ne želiš obrati, pustiš jih, da se zlijejo s preteklostjo. Včasih je bolje tako, da plodove, spomine pustimo tam nekje ...     lepo si zapisal tomm!    lp, ajda   Objavil/a tomm, v 26-09-2008 10:27, 2. Najkrajši dan Hvala ti Ajda, a vedi, da je ta pesem namenjena vsem nam, ki za časa življenja sebe podučujemo, kako ločiti slabo od dobrega, da bi lehko pobegnili z žarkom do tja koliko lahkote je v naših dušah.Tomi   Objavil/a isoncek, v 26-09-2008 19:43, 3. najkrajši dan od mene pa petka za tole.     popravi samo:   solza se v PORI lica ugrezne ...      Kočijaž   Objavil/a tomm, v 30-09-2008 07:20, 4. Najkrajši dan Bora - pora ti šment ti; ti besedi sta enaki po pomenu, samo reka Sotla jih deli.Hvala ti Tomi