Napisal/a yambro, v četrtek, 25. sep. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Noč je, ljubezen spi pod črno škatlo.
Moja negotovost je tvoje orožje.
Čemu bi te uničil?
Moj peskovnik ni več tako majhen.

Ko ugasnejo luči, se začne cirkus.
Otrok v meni zaživi in nihče mu ne ugovarja.
Duši se v škatli, prostovoljno.
Nikar je ne odpri.
Presenečenja so dvolična.
Skrivnost pa je zmeraj odkrita.

Še vedno hrepenim po tvojih zardelih očeh.
In čakam ... da nastaviš svoje drugo lice.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a Providence, v 26-09-2008 11:14, 1. Noč Pesem je polna "odkritih" skrivnosti, edino neprijetno presenečenje v njej je zadnji verz (zato tudi ena zvezdica manj), preveč apologetsko (in še klišejsko) zveni.   Najbolj všeč pa mi je metafora "ljubezen spi pod črno škatlo".  Lep pozdrav!  P.   Objavil/a ajda, v 27-09-2008 09:06, 2. Noč Očitno ti ne bo dala veselja, ki ga željno in žejno čakaš in to je tisto, kar pričakuješ, morda , kaj vem ... In takrat boš zopet Ti, a ona? Morda prosilka in poraženka, sicer pa v ljubezni je vedno tako, vzponi in padci so stalnica in nenazadnje, preveč poštirkano in prelepo, postane tudi dolgočasno in ubija ljubezen, pa še bi lahko pletla, bodi dovolj.     Še vedno hrepenim po tvojih zardelih očeh.  In čakam ... da nastaviš svoje drugo lice.     Na to misel so me napeljale te vrstice.      lp, ajda   Objavil/a yambro, v 29-09-2008 17:10, 3. Noč Hvala za komentarje