Napisal/a Athene noctua, v sobota, 04. okt. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Drobna lučica sveti,
vodi me v pristan,
tam z vsem sijem zažari,
kjer megla se razleze v dan.

Koliko dni
in koliko noči videl bo moj čoln,
tega ne vem
in kako vihar srdi
in kako ugodni veter ga pripelje sem,
tega jadro v blagi sapi nič ne sluti.

A prišel bo čas, ko sonce jasno bo sijalo
tako kot videl nikdar ga nisem še poprej,
a tudi takrat bo me v dalj brez konca gnalo,
do sinje mirnega obzorja, ko bo iskanje še naprej pihalo,
koder končno že trudno boš srce spoznalo,
da morda boš iskalo vekomej.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)