Napisal/a spotless, v sobota, 11. okt. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

V sijaju naj se odkrije čas,
v vsej večnosti tisto kar
me določa zate, metulj – lune…

Ne veš, da sva vsak dotik
za vedno ujela v pesmi,
ki so slikale najina občutja do naju?!
Se spomniš, kako si me ljubil,
z očmi in dlanmi?!
Še veš, da prelivam srce na papir,
ki ga objema ljubezen,
v kateri te neizmerno pogrešam?!

Dišeči cvet, modrin ali
topla roka za poljub…
… samo še nagniti se moram
nad prepad brezupnega spoja
tvoje navzočnosti in odsotnosti,
odkrila sem skrivnost,
da te ljubim zmerom kot prvikrat!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)