Napisal/a judita, v četrtek, 16. okt. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Zaplavaš v življenje, ljubezen in srečo, ko si še tistih rosnih let.
Polna si upov in hrepenenja, da okusiš ta lepi, rožnati svet.

Načrti, projekti, ideje brez meje, prestopila sedaj si večnosti prag.
Tu je zdaj On, nisi več sama pomagal ti bo preplavati svet.

Meči in veternice, boji in roji nekih črnih nadležnih muh.
Ničesar ti ne morejo, ukrasti ne zmorejo, življenje je en sam sončni vrt.

Ti si zdaj vidva, vztrajata, shajata, letita
in se borita z mlaji in zmaji, vmes pa negujeta svoj sončni vrt.

Oblaki pač pridejo nepovabljeni pa mraz in hlad, toča in dež.
Strele kar švigajo, vetrovi se dvigajo, ni čisto jasno, kaj je zdaj to.

On ni več princ, Ti nisi princesa, življenje pa nič več pravljica.
Kdaj umre ljubezen in kdaj oveni sončni vrt? Kdaj vidva postaneta Ti in On?

Se da po vsem še karkoli hoteti, je možno po čem še hrepeneti,
ko enkrat izgine sončni vrt? Si takrat že star in čisto strt?

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)