Napisal/a duovox, v sobota, 18. okt. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Prevzela roža me, njen cvet vabljiv,
čarobnih barv, postal je poželjiv,
ko gledam jo, je kakor sanje,
v lepoti, vonju me objame.

V lepoti iščem ideal čistosti,
kot rosen cvet minule je mladosti,
ko solze vselej so se posušile,
v srcu brazd nikoli ne pustile...

V daljavi lik se staršev mi izriše,
najlepših dni, mladosti mi izpiše,
prijatljev mnogo zemlja mi prekrila,
na njih spomin v globinah mi srca pustila....

Srca  utrip se mi spreminja,
ko zloba se prerada vdinja,
kot neželjen sopotnik ovira,
da svojo pot srce si utira....

A cvet prelep prežene misli, zaživi,
Čeprav se čas izteka njemu, naših dni,
občutek je topline premočan,
da me osreči, mi  polepša dan...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)