Napisal/a Deimos, v nedelja, 19. okt. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Na srce mi padajo kaplje dežja,
iščejo temen kotiček,
stekajo se v grenke potoke,
nabirajo se v vodnjaku solza.

Oči se ozirajo v uničeni svet
zamanj iščejo žarek luči,
dim grozot se dviga v nebo,
zapušča ta svet zaklet.

Jočem in joče z mano nebo;
Prekletstvo življenja je smrt.
Iščem in iščem vrata v večnost,
na poti pa padem v brezno temno.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a judita, v 23-10-2008 01:50, 1. prekletstvo življenja Zelo mi je všeč tvoja pesem in ne samo ta, veliko sem jih prebrala nocoj in so mi zelo, zelo lepe. Samo preveč črnoglede. Ne rečem da nimaš prav, mislim pa, da žarek luči vedno obstaja, tam nekje.V tebi pa prav gotovo, drugače ne bi pisal tako dobrih pesmi    Objavil/a Deimos, v 23-10-2008 14:54, 2. Za Judito (PŽ) Hvala, pa če lahko po domače povem - ful ti hvala In to mislim tako za pohvalo za pesmi, kot za kompliment. Drugače sm pa že po naravi črnogled, čepraw če me ljudje prvič spoznajo si o meni ponavadi ustvarijo sliko optimista, zafrkanta, ki ne pozna resnosti in je na trenutke celo nesramen, a vedno u dobro namernem hecu. Zato pa tisto črnogledo in ranljivo notranjost pokažem le tisti meni najbližji osebi ali pa jo sprostim u svojih pesmih. U glavnem, še enkrat hvala  lp, Deimos