Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow TrenutekI(Puščoba-prijateljstvo-svetloba)

TrenutekI(Puščoba-prijateljstvo-svetloba) Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a Athene noctua, v sobota, 25. okt. 08
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Puščoba, sama puščoba,
siva pokrajina,
trohnoba, sama trohnoba
v drobju mojga spomina,
brezglavo mi dirja sivi konjič prek polij,
brezglavo, na giljotini, mrlič
ubira strune pozabljenih gosli.

Otmi me, sreča otmi,
da hitreje mine mi čas priprtih oči,
ko mislim le na eno, kdaj vrne prijatelj se mi,
ah sreča je gluha, ona mene ne sliši,
njena ušesa oslovska od puha, vsa so prekrita.
Ne zmorem da mislil bi sončno, ne morem,
da stopil v nov bi trenutek, kako bi?
Ko pa ne vem kod okrog hodi in kaj je,
ta moj ljubi, najdražji trenutek,
moj prijatelj, slišim njegove korake
odmeveti po glavi,
a saj ni sobe, tal nikjer,
le on-
odmeva s praznimi koraki,
po podestu noči.
Daj zaplešiva,
moj ljubi trenutek,
po parketu
ob soju sveč,
svetlobe, svetlobe, svetlobe
zdaj prosim,
prijateljstva topli plamen svetleč.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo