Napisal/a tomm, v ponedeljek, 27. okt. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Z besedo in dejanjem
je omrežil ji srce
ni dopustil da bi trezno
razmislila še kakšen je.

Kot oblak jo je nosilo
iznad zemlje, iznad tleh,
saj ni vedela v življenju
kaj pomeni za njo greh.

Čez en čas, mogoče leto
razprle so se ji oči,
tiste notranje skeleče,
spoznala je kako boli.

Zaman je jok in gnev v njej
hotel ji lajšati noči,
odločila se je trdno,
izbrala zadnji bo meni.

Ne morem dati vam gospa,
ubila boste s tem moža,
pod nos porinila mu foto,
kako se njegova ženica,
poriva vsa prepotena.

Joj, gospa oprostite mi,
nisem videl vaš recept,
brezplačno vam vse uredim,
ta ne bo več puščal slin.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)