Napisal/a abigail, v nedelja, 02. nov. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Opel Corsa, dober stroj!
Na kredit, a vendar moj;
v njej se vozim kot princesa
na temnem konju v nebesa.

Ne glede na padavine,
na razdaljo ali čas
lovim življenje, da ne mine,
preden uvene mi obraz.

Sem emancipirano dekle,
a ne vem, v kateri fazi,
saj v meni stalno nekaj vre,
ko srečujem se s porazi.

Ko med strahom in pogumom
dosledno kot je prav ravnam,
se med čustvi in razumom
vedno vse preveč razdam;

malo žena, malo mama,
malo tvoja ljubica,
v službi »nuna« zadržana,
v družbi ta in ta gospa.

Od neštetih zgodb prežeta
in ujeta v stalno tveganje
moja scefrana identiteta
je obsojena na beganje.

Kdo sem sploh v resnici,
še sama več ne vem;
kot celuloidna lutka na polici
iz trgovine prazno zrem.

V svoji Corsi sem prevzeta
od svobode kakor ptica,
kakor iz revije vzeta
slavna divja lepotica.

Iz službe k tebi in domov -
odlomki ločenih trenutkov;
sem tujka zmedenih svetov
in prepovedanih občutkov.

In ko v razkrižju vseh poti
se znajdem v hudi gneči,
sledim metulju, ki želi,
da izognem se nesreči.

Še vedno radio igra,
ko zbežim iz svoje kože,
in dotika pesem se neba:
»...vedno mi prinesi rože!«

S polno cvetja med grobovi
ste se od mene poslovili,
ko so oznanjali zvonovi,
da ste me zelo ljubili.

Za škandal skrbita
od ljubimcev dveh
dva šopka čudovita,
ki razkrivata moj greh.

Župnik graja grešno dušo,
ki preveč je varala -
naj očisti se pod rušo,
da lahko bo k Bogu šla!

Hudi zmedi v življenju
je sledilo tragično slovo,
a po mojem skromnem mnenju
zdaj naprej bo lažje šlo;

Opel Corse več ne rabim,
saj imam zdaj krila,
še potrebe več ne čutim,
da koga bi ljubila.

Izpolnjena in srečna
župniku spregledam zlobo
in ker sem duša večna,
z metulji poletim v svetlobo...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (7)

Objavil/a Tetka, v 19-11-2008 11:26, 1. Prinesi mi rože Toilei jeps pai enča flulek houdomušnca pesmuca, kjo berčam sei narprded zaismeijčam polpa sei smehšć bl kislcai ratča…toiča kut enča urokula dai sei samča teib Abčy kei hudzga zgoidl .. menčai sei zdei dais bla malčy depresivčy dais taklo magičkoi napakcoi nrdilča..  … takšnai veselčy puncolinčai oz guspai morš nekšno opercio nrdeit..mojčy menča jei dai enmou kurcolinotu oidt tvojča 2 lubčeika morš dait pojspejšk u dupleik :  seuš morlai pai samča odloičt kirgai al tistgha z tai krajšemč lulek alča pai tistgai s slabsh tehnick    ».. sledim metulju, ki želi,  da izognem se nesreči…«    tlulekk jei tvojča npakca – neis se smei sledith metučk k onča leita levča inu desnča kut kurca beiz glavčy, metulčy tiu hotčy rečt PAZIIIIIIIIIIIIIIIIIII !!!!!!!!!!!!!!!! NESREEEEEEEEEEEČČČČČČČ� �ČČČČČČAAAAA BOOOOOOOOOO !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!  inu ti moršč gledhat ui prometek inu nei večš u metlulka…  …kakšnei barvčai pai biu mettuljk ?  mejča se dobhr,  Tetka Merlina   Objavil/a Tetka, v 19-11-2008 13:49, 2. metlulek blue ahaaaaaaaaaaaaaaa ,   men zdejča jasnou ks sm malčy tvojče pesmuce prdbrala, tis srečalča metlulka modrei barvče inu toi pumen BLUE   s kr depresivčy rathala inu fantazirčy kuk boš kr mrčalča..  … inu sei ti jei enča depresivčy metlulek blue uglasu inu tei začenču osvajčaty…kvadabra bulgy belubu mehuruhej čukilu – enča urokc dai tej novjou vejč tulk depresivčiki ubletaval ..    vsei dohr tei želeim,  Tetka Merlina   Objavil/a abigail, v 19-11-2008 23:26, 3. Preveč v rožicah Hojla, Tetka!  Nisem jaz nikdar pretirano v depresiji, nič skrbi . Vedno, ko se zasačim v takšnem stanju, grem malo v višave in se navzdol pogledam. Skoraj vedno je reakcija takšna, da se moram malo sama iz sebe - in včasih tudi iz drugih - "norca brit". Saj sama veš, da je to ful zdravilna tehnika. In prav imaš, pesmica je hudomušna. Modri metulji mi ne pomenijo žalosti, pač pa višjo modrost. Konec koncev pa si deloma ti kriva za nastanek tele pesmice; podarila si mi koleščke, jaz pa sem jih podstavila pod svojo Corso, ker v glavi ni bilo več prostora . No, in potem sem se šla peljat v iskanju in hrepenenju po romantiki in rožicah, ker se mi je zdelo, da jih dobim premalo glede na svoje razdajanje. Kar naenkrat me je presvetlilo spoznanje, kdaj jih bom dobila ogromno in se mi naenkrat niso zdele več pomembne, moja želja po njih pa smešna. Prav tako pa tudi potreba po pretirani čustveni vpletenosti in ljubosumju, ki nas vedno spodnese pri večno izmikajočem se pojmu - emancipaciji. Takole sem razmišljala, verjetno zaradi tvojih koleščkov ,hmmm?  lp  Abigail   Objavil/a Tetka, v 20-11-2008 07:54, 4. Posteljca iz rožic zdejča s pai doubla rožicej na nebča inu nai zemeljča   mejčy sei dobhr       http://www.pesnik.net/ component/ option,com_fireboard/ Itemid,157/func,view/catid,10/ id,27974/#27974   Objavil/a Tetka, v 29-11-2008 10:05, 5. Nikoli ni prepozno Nkolčy ni prejpozno dai opazišč rožce zate       Objavil/a abigail, v 29-11-2008 12:38, 6. Oprosti, tetka... Res sorry, ker se ti še nisem zahvalila za rožice. Saj sem jih že opazila in jih bila celo vesela pa sem očitno mislila, da rožice s strani žensk ne štejejo . Sem se ponovno zamislila nad sabo in se pocukala za ušesa, da bo notranji organ za orientacijo spet malo bolj v ravnovesju deloval in me ne bo romantično zanašalo samo v eno smer...torej res lepa hvala tetka Merlina!  lp Abigail   Objavil/a Tetka, v 29-11-2008 16:33, 7. rožce jai sej mamči tut si dala rožcej inu teti tut kkšnie..  ..pol nei nč narobčy čei ti tetka dai rožcei   mormo malčy depresivčy moškkim pukazath kuk sei delča   lp