Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Obiskala sva starša… Ko sva vstopila sta se smejala, pa ne televiziji. Smeh jima ni zamrl, pa sva že stala sredi sobe. Kmalu sta naju radostno sprejela, pa še vedno z nasmehom.
Nekaj ur sva ostala z njima, pa se hihitava kot otročička, ki ju žgečkajo bogovi s peresi.
Poslovila sta se z iskricami v očeh, ki sta jih vžgala še nama, naravnost v srce.
Prvič po desetih letih sem dala poljub kot otrok. In ti, si me na dvorišču zabrisal v sneg.
Hvala. Da me še spomnite Radosti tega izgubljenega sveta. Hvala, da letos spet sneži ker boš kepan:)
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.