Napisal/a NaGa, v sobota, 22. jan. 05 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Obiskala sva starša… Ko sva vstopila sta se smejala, pa ne televiziji. Smeh jima ni zamrl, pa sva že stala sredi sobe. Kmalu sta naju radostno sprejela, pa še vedno z nasmehom.
Nekaj ur sva ostala z njima, pa se hihitava kot otročička, ki ju žgečkajo bogovi s peresi. Poslovila sta se z iskricami v očeh, ki sta jih vžgala še nama, naravnost v srce. Prvič po desetih letih sem dala poljub kot otrok. In ti, si me na dvorišču zabrisal v sneg. Hvala. Da me še spomnite Radosti tega izgubljenega sveta. Hvala, da letos spet sneži ker boš kepan:)
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|