Samota se v dušo zažira,
in misli priganja v naročje,
misli temnejše od noči brez zvezd.

Utapljam se v krvi ko reže si žile, Beri dalje...

Sredi mogočnega vsemira,
tam kjer duša mi umira,
pust in nemiren moj planet,
zadel v bistvo ga je tvoj komet.

Da ne ostanem izgubljen,
me reši.

Da ostanem živ,
me rani.

Ko je globina pregloboka,
da bi šla skoz mračne milje,
in skozi tanke, krhke stene,
ki so kot domine in ki prežijo s svojimi krem...

Oh, že se oddaljuje,
nežno pihanje po nadmorski gladini.
Kaj bi te zadržalo!
Božaj me še malo, ker si vedno tu,
imaš svojo volj...

UVOD

Pozdravljena, mi draga gorska vila,
Ki rišeš mi na srce svetli smeh!
Ti mene si iz tem osvobodi...

Videla sem ga.
Spet.
Bil je sam
in ni me opazil.

Rojevam samo sebe
brez popadkov potiskam
s solzami močim ... ?
Ne vem kam naj stopim ?
V robidje zaple...

So trenutki,
ko je treba molčati.
In čakati...

Da iz pogleda zraste poljub.
Da se prsti pretočijo v melodijo....

Tecíva zadnji krog
Pogoltajva olive