Napisal/a tomm, v sreda, 12. nov. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Bled obraz se je prikazal
tik pred mojimi očmi,
ko sem vozil se v tramvaju
stoječ v gneči med ljudmi.

Gledala sva se v čudu
kot da stara znanca sva,
nisem mogel iz spomina,
priklicati možakarja.

On se prvi je nasmehnil
in izrekel je ime,
me spomnílo je na čase,
ko sem spoznal svoje dekle.

V pogovoru se je zanimal
le za njo in s kom je zdaj,
če je srečna ali zdrava,
rekel sem, da je moj raj.

Zatemnilo mu je lice
začutil sem njegovo bol,
zaljubljen še v mojo ženo
je živel zgubljen kot vol.

Mi dalo misliti je srce
kako različni smo ljudje,
če ni volje, moč želenja,
žalost vate se uzre.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)