Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow KolednIcA

KolednIcA Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a Klavdija KIA Zbičajnik, v sreda, 19. nov. 08
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (2 glasov)
 

Nismo zato tukaj,
da bi se v nič izgubljali.
Niti zato,
da bi se v povprečju topili.
Predragocen je čas,
ki nam teče.
Ključ je tisti,
ki odpira vsa vrata.
Ne razumeš,
ampak čutiš.
Jaz čutim,
a vsega ne razumem.

Nekje se ustaviš,
a ne veš zakaj stojiš.
Nekje počakaš,
da razširiš krila.
Potegneš iz sebe vse
in daš prav toliko.
Kako pomembno je,
da nekdo stori isto.
Da prav tisto
zaplava proti nebu.
Ko se združi
v višjo silo,
nemočen je razum.
Potem vse veš
in vse razumeš,
ni treba besed,
ko namesto njih
v topel dah,
dejanja sama govore.
*
Tako preprost, a zagoneten.
Nepojasnjen v preprostosti.
Ljubek v širini razpona.
Vseh stanj in globin duše,
ki se dajejo v tren okusa.
Na konici jezika je drugačen,
kakor na korenu razmazan.
V očeh tako nežen,
a mogočen v svoji veri pogleda.
Blizu je, naj diha za ovratnik.
Daleč je, saj svoboden ptič leti.
Z obraza pusti si brati,
a še v temi, kot bog Pan stoji.
Tisoč iskric on prižiga,
vsaka polni in nahrani.
Krpa vse zadane praske,
biti otrok znova me uči.
Ex voto, moj drugi jaz.
*
Samo to še šteje.
Ena ljubezen.
Zmešana z okusom marcipana.
Sladko topeča se na licih.
Prežemajoča, da čas stoji.
Samo to še šteje.
Dve srci.
Prepleteni z okusom meda.
Valoveči v dotiku ustnic.
Povzdigujoči, da mir rodi.
Samo to še šteje.
Tri želje.
Spojena za večnost sanj.
Ustvarjalna za nemir.
Pomirjena in v sebi srečna.
Samo ljubiti šteje.
*
Neizrekljive so kaplje občutkov,
ki drsijo skozi posušeno livado.
Čuden je splet trenutkov,
ki žejen sanja, da solze bodo.
Rumena se vdaja soncu,
da pod plastjo modro odteče.
Hiti k počasnemu koncu,
da še samo jezik zapeče.
Kot val se bohoti in pljuska,
mogočno se vdaja in prede.
Ko v izhlapevanju zabliska,
od sile nagona še sebe zmede.
Klanjaj se občutkom,
ki preplavljajo samotne oaze.
Vdajaj se trenutkom,
prava pot iz globine leze.
*
Bila je zvezda
prebujajoče noči.
Sijala je močno,
kot je ljubila.
Nad morjem
se je gledala,
v globini
se je izgubljala.
Bila je tren
v njegovih očeh.
Bila je odsev
njegove duše.
*
Od vseh metuljev
ostala sta le dva.
Plešeta, se ljubita,
na modrem cvetu
vsako noč zaspita.
Njun sok je tako sladak,
da se zdi,
kot da skupaj se držita.
In vse je bujno in cvetoče,
opojno in drhteče.
Ja, ljubita se.
Našla sta se.
Zato kot eno
krila plapolajo v soncu.
*
Če vse bi naredili z razumom,
srce bi okamnelo.
Če bi mislili kot drugi,
bi sanje večno zaspale.
Zatorej pusti sanje bogovom,
da prepletajo rajska vrata.
Razum jim bo sledil,
ker pot bo vedno tvoja.
In veselje se bo rojevalo,
kajti vredno bo živeti.
Za en trenutek, tisti pravi,
zapolnil boš vse luknje.
Zacelil boš vse rane,
kajti srce bo zaigralo.
*
Nobena predaja ni bila tako sladka,
tako popolna in iskrena.
Nobena energija tako čista in vidna,
omamno dišeča.
Pred teboj pa gola stojim.
Vsak pogled mi vračaš.
Vsak dotik podvojiš.
Vsako misel poglobiš.
Vsakič, vedno znova se zaljubim.
Vsakič, vedno znova tebe ljubim.
Nobena predaja ni bila tako
do konca in še čez rob.
Nobena energija do zadnjega atoma,
res do meje mojih mej.
Pred teboj pa ne bežim.
Vsak gib je čist, iskren.
Vsak žar prežet z novim.
Vsakič iskrice letijo.
Vsakič polno me pustijo.
Noben ni tebi enak.
Nihče tako močen in hkrati
tako ranljiv, da zmogel z menoj bi leteti,
da zmogel bi,
da čutil bi, da sanjal bi,
da ljubil bi, kot ljubijo bogovi.
Da, to je hvalnica tebi.
Ker si, kar si.
In jaz sem jaz, tvoj drugi glas.
Ti moj si glas.
Edini, ki ga čutim.
Zato predaja je popolna.
*
Delaj tisto, čemur si namenjen.
Najlepša glasba prihaja iz srca.
Najsrečnejši so zvesti sami sebi.
Najlepši so lepi odznotraj.
Delaj tisto, kar te polni.
Najlepši jok je iz dna duše.
Najsrečnejši tisti, ki je ljubljen.
Najlepši so spontani trenutki.
Delaj tisto, kar te žene.
Najlepšo rimo daj najboljšim.
Najsrečnejši je razumljen.
Najlepši tisti, ki te čuti.
Delaj tisto, kar si sanjal.
Najlepša čudesa so zastonj.
Najsrečnejši, kdor zna videt.
Najlepši, kdor v tebi vidi to.
Delaj zase in dal boš svetu vse.
Najlepša uspavanka ima korenine.
Najsrečnejši človek vedno upa.
Najlepši pa up zaživi.
Delaj, kot da tvoj je zadnji dan.
Najlepši srečo vidi v življenju.
Najsrečnejši življenje oplemeniti.
Najlepši iz trenutkov biser naredi.
Delaj in nikdar ne nehaj.
Najlepša presenečenja pridejo nenapovedana.
Najsrečnejši ima svojo zvezdo.
Najlepši pa te odpelje v ta snop.
Delaj, dajaj, ljubi.

 


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (30) KOmentar RSS
Objavil/a Tetka, v 21-11-2008 13:21,
1. KolednIcA
Supercai jei ta pesmuca, velikho poveidča inu šei vejč dai čutith.. 
… velihko modrousti sie tuki napišača Klavdija, bravčy…tie maiš reis smilčai za duhovčy pesmuce, kr taiku narprej.... 
 
….najbulj všečny mei tulek : 
 
Bila je zvezda 
prebujajoče noči. 
Sijala je močno, 
kot je ljubila. 
Nad morjem 
se je gledala, 
v globini 
se je izgubljala. 
Bila je tren 
v njegovih očeh. 
Bila je odsev 
njegove duše. 
 
mejčy sei, 
Tetka Merlina Burja :) 
 
ps: inu hvalčy ks napisalča naslovčy pesmuce breiz dudatkai »sonet«, sm dons upazlča dais tut ti toi velk delčala ks svojčim pesmucam ( k nisoi pravči soneitki po ublikci) napisalča soneti – toi ti sicher nei morčy nben preiprečt inu jei tvojčai udlučithev ampakh kut duhovčy člouk kut tei sicher si tut veiš dai nei prou fer doi tist pesnikhov k sei ful martrajou dai napišajo po prou ublikc sonete … tis tut doi svojčih modrost pršlai s trdimč delom inu nei prejku noič  
:)
 

Objavil/a Tetka, v 21-11-2008 13:23,
2. šei ocenčy
šei ocenčy jei sicher zai *****
 

Objavil/a Klavdija KIA Zbičajnik, v 21-11-2008 14:56,
3. KolednIcA
Moji soneti (vsaj zadnji) niso "enajsterci" (tudi 
 
takšne pišem, a ne v zadnjem času), 
 
ampak so soneti rubaijati.  
 
Zgradba je: AABA BBCB CDC DCD 
 
vsaka vrstica ima namesto 11, 10 zlogov. 
 
V čem je problem? Kdo ti je rekel, da niso pravi?? 
 
Poglej si na forumu delavnico "soneti", tam je Matjaž uvedel to obliko, meni pač paše.  
 
Saj nisem edina, mislim da tudi Vilinčica piše med drugimi te sonete. Morda celo Ajda, naj sama pove.  
 
ps. Danes te berem prvič, imela sem nemalo težav, da sem te razumela, dobro bi bilo, da v dobrobit portala in nas vseh, pišeš komentarje slovensko, pesmi pa v tem tvojem stilu, če je to tvoj zaščitni znak. Ne vem za druge, a jaz si ne mislim več utrujati oči... in navsezadnje, slovenski jezik je božanski, čuvajmo ga! 
 
LP, 
 
KIA  
 
:)
 

Objavil/a ajda, v 21-11-2008 15:50,
4. Kolednica
Res je, kar je zapisala Kia, da so tam soneti v obliki rubaiajata in kot taki, se rojevajo tudi izpod prstov Kie in nastajali so tudi v delavnici v rubriki Soneti. Je seveda izziv in zakaj ne napisati tudi na tak način in nenazadnje, saj se je za 10 zlogov tudi potrebno potruditi in v ničemer ne zaostajajo za 11 zlogovnimi, je pa res, da bi jim lahko dali ime malce drugače sonet na tak in tak način, samo to se meni ne zdi smiselno. Obiskovalci tega portala imajo tako ali tako možnost prebrati vse kar se dogaja ali se je dogajalo v delavnicah in potem bodo nejasnosti kaj hitro razpršene. No, to nima nobene direktne zveze s pesmijo Kolednica, a bila sem omenjena, zato sem zapisala tu. Je pa sicer ta koledniška pesem, ki jo moram predihati in se potopiti vanjo.  
 
lp, ajda
 

Objavil/a isoncek, v 21-11-2008 17:22,
5. o sonetih
1.sonet - rusbijat= je pač neka nova pogrunravščina, ni niti rubaijat (poglejte na forumu kaj to je) niti sonet (enako ...) 
2. glede rim pa tole: 
za rimo ni dovolj, da se na koncu poklopijo zadnje črke. ritem mora teči v določeni stopici od začetka verza do zadnjega zloga. Vse ostalo je "svobodni" verz in nima nič s klasičnim sonetom. 
Rima JE ena od osnovnih obveznosti (nujnosti) soneta. Če je ni, poTem bi lahko rekli sonet vsakemu tekstu, ki bi ga razdelili na 4 kitice, 2x4 in 2x3 verze. 
 
Ritem. Rima. Smiselnost povezanega, ideja. Sonet. 
 
Ostala improvizacija je samo opravičevanje za nezmožnost pisanja klasičnega soneta. Pač imenujmo potem pesem kako drugače in ne sonet. Zakaj bi posiljevali druge s "soneti" ki to niso?? 
V tem ima Tetka prav, 
 
Kočijaž
 

Objavil/a Klavdija KIA Zbičajnik, v 21-11-2008 21:44,
6. KolednIcA
Raznolikost obstaja... tudi za Bušmane :) 
 
"Kvazi" slaviste in "falirane" slaviste...  
 
:grin  
 
 
12121212 343434 -- Sicilian sonnet. the original sonnet rhyming scheme. Each number represents a word. 
 
aaaa aaaa aaaa aa -- Asean sonnet 
aaaa aaaa bbbb bb -- Teacher-pupil rhyme scheme. 
aaaaaaa bbbbbbb -- Korean sonnet. 
aaaaaa bbcc ddee -- freestyle sonnet 
AAAA b AAAA b AAAA -- unnamed 
 
aaaa bbbb aaaa cc – Philippine quatrains 
aaaa bbbbbb aaaa -- Japanese sonnet 
aaaa bbbb cccc bb -- Philippine quatrains 
aaaa bbbb cccc dd -- Luzviminda’s stanza 
AaAa BBbb Ccc Ddd -- Arabian sonnet, Onegin structure 
 
aaaa bbbb ccc ddd -- Arabian sonnet 
aaaa bbbb cc dddd – Pope John XXIII rhyme scheme 
aaaa bbccbb aaaa – flying bird sonnet 
aaaa bb cccc dddd -- Romblomanon sonnet 
aaab bbcc cddd ee -- lunatic sonnet 
 
aaa bbb ccc ddd ee -- lunatic sonnet in terza rima 
aaa bbb cc ddd eee –unnamed terza rima 
aaa bcbc bcbc aaa – unnamed 
aaba aaba aaba bb -- Melanesian sonnet 
aaba bbcb ccdc dd -- Malayan sonnet 
 
aaba bbcb ccdc dd dee eff -- Malayan sonnet caudated 
aaba bbcb cdc dcd -- unnamed 
aaba ccbc ddbd bb – unnamed 
aabb aabb bcbcbc -- John Dee nursery rhyme 
aa bbab ccbc ddcd -- unnamed 
 
AA BBBB CCCC DDDD -- hierarchal stanza 
aa bbbb cc dddd ee -- unnamed 
aabb cc dd cc bbaa – unnamed 
aabb ccdd eeff gg -- heroic couplets / couplet sonnet / 7-couplet sonnet 
aabb cddc eefe gg -- freestyle sonnet 
 
aa bcbc dd efef gg -- unnamed 
aaxa bbxb ccxc dd -- Polynesian sonnet 
AbAb AAbb Abb Abb -- unnamed sonnet, Onegin structure 
AbAb AAbb Cdd Cdd -- unnamed sonnet, Onegin structure 
AbAb AAcc Add Aee -- unnamed sonnet, Onegin structure 
 
abab abab abab ab -- Indo-Chinese rhyme scheme. 
abab abab cdc dcd -- Sicilian sonnet 
abab abab cde cde -- Sicilian sonnet 
abab acdc edefef -- Shelly’s Ozymandias rhyme scheme 
abab baba abab ba -- unnamed 
 
abab baba cdd cdd -- unnamed 
abab bbcc cdcd dd -- Choi’s choice 
abab bbcc cdcd ee -- New Zealand sonnet 
abab bcbc cc cdcd -- Fatima stanza 
abab bcbc cdcd dd -- Irish rhyme scheme 
 
abab bcbc cdcd ee – Spenserian sonnet / English sonnet, Spenserian variety 
aba bcb cc bcb aba -- unnamed terza rima 
aba bcb cdc ded ee – classical terza rima 
abab cccc dede ff -- unnamed 
AbAb ccDDee FgFg -- elemental stanza 
 
abab ccdd / efef gg -- Australian sonnet 
AbAb CCdd Eff Egg -- Alexander Sergeevich Pushkin’s Onegin stanza 
abab ccdd eff egg -- Alexander Pushkin’s rhyme scheme 
abab cdcd ee fgfg -- unnamed 
abab cdcd efef gg – English sonnet / Elizabethan sonnet / Shakespearian sonnet / 
English sonnet, Shakespearian variety 
 
abab cdcd efe gfg -- unnamed 
abab cdcd effe fe -- Charles Tennyson-Turner’s rhyme scheme 
abab cdcd eff egg -- unnamed 
aba cbc dcd ebe bb -- unnamed terza rima 
abba abab ba baba -- the elfin stanza 
 
abba abba abba ab – Four Kings sonnet 
abba abba cc abba abba --18-line sonnet 
abba abba cc dccd -- French sonnet 
abba abba cc dede -- French sonnet 
abba abba cc deed -- French sonnet 
 
abba abba cdc cdc -- Italian sonnet 
abba abba cdc dcd – Italian sonnet (Gerald Manley’s favorite type) 
abba abba cdd cee -- Sir Thomas Wyatt’s favorite Italian rhyme scheme 
abba abba cde cde – Italian sonnet 
abba abba cde cde eff egg -- John Milton’s Italian sonnet caudated 
 
abba acca dede ff -- William Wordsworth’s rhyme scheme 
abba acca def def -- unnamed 
abba baba abba ba -- unnamed 
abba bcab adeced -- Frederick Goddard Tuckerman’s Sonnet XXVIII 
abba bccb cddc dd -- Germanic rhyme scheme 
 
abb acc aa dda eea -- Mabini rhyme scheme 
abba cdcd efgh ii -- freestyle 
abba cddc efe fef ghh gii -- envelope sonnet caudated 
abba cddc effe gg -- Canadian sonnet 
abba cddc eff egg -- Canadian sonnet, Italian structure 
 
abba cddc efg efg -- envelope sonnet 
abc abc dbc dc -- Gerald Manley Hopkins’ curtal sonnet 
abccba deffed gg -- Peter Schupan’s rhyme scheme 
2a2b cccc 2d2e ffff 2g2h – unnamed, taichi structure 
 
xaxa xbxb xcxc dd -- chivalric stanza 
xxxx xxxx xxxx xx – freedom sonnet / American sonnet , Sonnetteer’s variety (iambic) 
xxxx xxxx xxxx xx -- freedom sonnet / American sonnet, Mirrill More variety (non-iambic) 
 
TYPES OF NOVELTY SONNETS: antonym rhyme, ethnic flavor rhyme, eye rhyme, homographic rhyme, foreign language rhyme, homonym rhyme, hourglass rhyme, medley type, nursery rhyme, one-word rhyme, reverse-rhyme, synonym rhyme, word conjugation rhyme and the word-repetition rhyme. 
 
ps. Edini problem bi nastal, če mojih tipov sonetov ni noter, potem bi priglasila inovacijo na patent ali pa se avtorsko zaščitila, če se Matjaž strinja :)))))))) 
 
 
 
Življenje je kljub ali pa zaradi takih nemogočih polen lepo...  
 
Grem na zrak, pes me za hlačnico vleče... 
 
KIA  
 
:zzz
 

Objavil/a Klavdija KIA Zbičajnik, v 22-11-2008 02:38,
7. Še zlogi...
Da dokončno razčistimo še o številu zlogov... 
 
SONNET 
 
14 lines (iambic pentameter) 
 
A Shakespearean (English) sonnet has three quatrains and a couplet, and rhymes abab cdcd efef gg. 10 syllables per line 
 
An Italian sonnet is composed of an octave, rhyming abbaabba, and a sestet, rhyming cdecde or cdcdcd 10 or 11 syllables per line 
 
French sonnets same as Italian, but normally have 12 syllables per line. 
 
In tako dalje, in tako dalje... da ne smetim po nepotrebnem.  
 
ps. 
 
Samo še opravičilo bi si želela od tetke alias medo alias lidija alias kočijaž alias isonček, da ne bom resnično improvizirala celotno nezmožnost kar sem in se razpisala o dejanskem posiljevanju, ki je prineseno sem... in ne, ne bo sonet. Roman bo.  
 
Vsem ostalim, 
 
lep vikend.  
:zzz
 

Objavil/a Tetka, v 24-11-2008 06:48,
8. OPROSTI Kia
Kia sei ti flulek oproščiam kei reis enčo sranje tlulek mojča pišava, ampkh nei mormh zai vsakh kumrnatarčy prošat mojčo prdjatlcou dai mi gai lektkurcira, mie tou nardhi samća za omjčy pesmuce. Imamčy jest težavčy k sei spravčam pišat na tipfukovnicou inu mei nei ratha leipu pišat, težavčy kut ina vrstai disgrafijčy. Apkh sei seim se zai tebhe gor šei prou flulek poutrudla inu nismč tkou groznč pišalča inu tis itk zlou intlulegentna pai neib smelča bit težavy brat mojča prdfuknjenčy pišavča. 
 
Ja, sm groznh navduhščena kuk dobrh si naštelčy raznihk vrst sonetky inu tvojča idejač dai si označš dai jei toi tvojča pogruntavščnai jei genialćy, tut bellarožca ajda ti tkoi svetje dai napišašč kir vrstei sonetk jei »…je pa res, da bi jim lahko dali ime malce drugače sonet na tak in tak način,…«, jei onča ajda hotla teib puvedhat dai sei mi k pridhemo na tai prdtal kr zmedčamo čei bie vsemča oblikcam sonetky pišal naslovčy »sonet« - k toi zaslužč sam klasičky sonet, čei pa nei klasičnie sonet moršč napišat kirei vrstei sonet –tki ti jei svetovalčy ajda inu ima fejsth provf, k je onča ful izkušenača u pesmucah pišanjou…tki ti tut jest svetjem dai naprdmer tvojča »sonet kukavica« (inu vsei drughe nai isth način) preimenujčaš u »Kia sonet kukavica« alh pa »Kukavica (Kia sonet)« keir bi sicher kdou neznalčy mislč dai jei lohk tvojča soneit mogočš »lunatic sonet kukavica« - toi pai neb blou dobhr keir sou tvojče pesmuce fulčy super krasnei. 
 
Leip sei mej, 
Tetka Merlina Burja :)
 

Objavil/a isoncek, v 24-11-2008 08:35,
9. oktoaliaskia
Kia, no! 
Kočijaž in isoncek seveda sem in stojim za vsem, kar sem kdaj napisala, nisem pa tetka in ne medo! 
Žal. Paranoja??? 
O slavistih pa...koga si le mislila? 
 
jaz nisem nič od tega, imam samo malo občutka za jezik, pravijo, za nekatere tega ne bi mogli trditi. 
 
Kia, alias Okto alias gost na pesem. si, 
dovolj. 
 
romane pa kar piši, lahko jih imenuješ tudi soneti :grin 
(ko, is, li) 8)
 

Objavil/a Klavdija KIA Zbičajnik, v 24-11-2008 14:45,
10. LidijaTropeMrak
Tetka... soneti so in bodo to ostali. Opravičilo sprejeto.  
 
Ajda... pozabila sem se zahvaliti. Kaj delajo zadnje čase uredniki? Kako dovoljujejo take komentarje? 
 
Kočijažinja brez znanja in z veliko potrebo poučevanja... 
 
paranojo imaš lahko le ti, glede na napisano. In prav je, da jo imaš. Res si zanič, kot človek in kot nekdo, ki si dovoli popravljati brez predznanja. Ljubiteljstvo te ne bo rešilo obsodb, ki si jih izrekla, sploh če za tem stojiš.  
 
Jaz nisem gost, jaz imam ime in priimek... ti me pa ne zanimaš in ne popravljaj mi več slovnice v pesmih, ker jo narobe popravljaš.  
 
Saj res, zakaj pa tetki ne rečeš, da mora napisati najprej sonet, preden sonet komentira? :grin  
 
Dvoličnica... uboga. Pesem si. me zanima tako, kot lanski sneg. In vsi ti člani, ki sedaj sem kapljajo pod drugimi nicki. Zdraharji dolgočasni.  
 
Imej si jo... na prepihu.  
 
KIA :grin
 

Objavil/a isoncek, v 24-11-2008 20:51,
11. oktokia kolednica
okto kia! 
draga moja, težko me boš užalila. Lahko si izmišljuješ razne obsodbe, nič lažjega. Ne boš pa priznala, da težko preneseš vsakršno kritiko. 
 
Občutek, deklica?? 
 
vsekakor pa naj te ne skrbi moje predznanje. Ti si res zadnja, ki ve, koliko ga imam. Žal. 
 
Tisto "imej si jo" je pa tetkin pozdrav, torej plagiat. Nisi originalna. 
 
Odpadniki bežijo s pesem.si. 
med njimi ...je kdo? KIA 
 
ne trudi se z odgovarjanjem, ne bom te več popravljala, saj se ničesar ne naučiš. 
 
Sneg je zunaj. Poznaš varianto za ohlajanje. Laho noč, lepo sanjaj, pa takoj zapiši ... 
 
 

 
:)
 

Objavil/a Klavdija KIA Zbičajnik, v 24-11-2008 22:17,
12. LidijaMrakTrope
Ljubiteljska kočija... 
kot prvo, ne berem tvojih pesmi in najdi mi en sam primer, kjer komentiram pod tvojimi pesmimi. Ni ga, ker če nekaj ne bereš, ne moreš komentirati.  
Kot drugo, nehaj ljubiteljsko hoditi za mano in me ljubiteljsko popravljati, to bodo opravili lektorji, ko bo čas.  
Kot tretjo, prenesem kritiko, o pa še zelo dobro, ti jih nekaj lahko sem nalepim. Ti misliš, da je tvoje ljubiteljsko popravljanje slovnice, kritika? 
Motiš se, deklica.  
Jaz nikamor ne bežim, ker nimam vzroka.  
In pazi deklica, tisto niso sanje, to jaz živim.  
Razočarana, ker ti ne? :grin  
 
Moja originalnost se ne more meriti s tvojo, res je. Ker tebi prsti po tipkah prehitevajo razum, drugače ne bi takšnih neumnosti pisala. Ne skrbi, sem premočna osebnost za tvojo "šalabajzarstvo."  
 
Sem se odločila, da bom vsakokrat, ko bo tvoj ljubiteljski komentar pod mojo pesmijo, prilepim en strokovni članek, da se nekaj naučiš in ne boš več širila neresnic po spletu...  
 
Danes je prvi članek...  
 
Peter Svetina iz Filozofske fakultete, piše takole... citiram...  
 
O dvodelnosti Presernovega soneta1 
 
 
 
 
1 Uvod 
 
V zvezi s sonetom je eno od vprasanj, ki si jih zastavlja literarna veda, tudi vprasanje o njegovi notranji zgradbi. Literarne teorije (Trdina, 1978: 223; Kmecl, 1983: 166-168; Novak, 1991: 118) navajajo, da je sonet dvodelen (pri italijanskem sonetu sta kvartini teza oz. tema, tercinski del pa tezo izpelje oziroma temo sklene, pri angleskem sonetu, o katerem v clanku sicer ne bo govora, je drugi del sklepno rimano dvostisje), nekateri teoretiki so zagovarjali tudi mnenje, da je sonet tri oziroma stiridelen (navaja jih Petrovic', 1968: 15). 
 
Svetozar Petrovic' (1968: 16) sam pa v svoji studiji o sonetu v starejsi hrvaski knjizevnosti zavrne vsako razpravljanje o stalni (predvidljivi, doloceni) notranji strukturi soneta kot brezpredmetno in nepravilno, ker »oni /pesniki op. P. S./ uporabljajo sugerirani kompozicijski okvir veliko bolj raznoliko, kot si mislijo teoretiki soneta«. Trdi tudi, da je moc najti v najboljsem primeru samo majhno stevilo sonetov, ki bi ustrezali kriterijem soneta glede na delno notranjo zgradbo. 
 
Razmisljanjem o dvo- oz. vecdelnosti soneta je verjetno botrovala predvsem vsebinska (tematska ipd.) clenjenost pesemskih besedil, nedvomno pa napeljuje k taki misli tudi ze sama zunanja podoba soneta (2 × 4 + 2 × 3 oz. 3 × 4 + 2) in foneticna podoba klavzul (ki je v kvartinah praviloma drugacna kot v tercinah). 
 
Ob pravkar omenjenih kriterijih clenjenosti pa kazejo na notranjo clenjenost soneta tudi nekateri jezikovni dejavniki: ob ze omenjeni foneticni podobi (s katero se posebej ne bom ukvarjal) predvsem skladenjski dejavniki in zamenjava udelezencev govornega dogodka. V clanku predstavljam tipologijo teh dejavnikov. 
 
 
2 Nastanek in oblikovne znacilnosti soneta 
 
2.1 Nastanek 
 
Raziskovalci so si edini, da je sonet nastal v 13. stoletju v Italiji. Ze pri iskanju njegovega porekla pa se pojavijo tezave: nekateri namrec trdijo, da se je sonet razvil iz provansalske trubadurske lirike, drugi, da je prisel z juga Italije, s Sicilije. Sonet je bil sprva razumljen kot kitica, ki so jo uporabljali v daljsih pesnitvah, kasneje pa se je osamosvojil v samostojno lirsko obliko. Prvi soneti so uporabljali za verz enajsterec (endecasillabo), verzi so bili razporejeni v dve kvartini in dve tercini (stirinajst verzov), rimani so bili abab abab cde cde (Petrovic', 1986: 307). 
 
Sonet je dozivel v dobi renesanse zelo veliko popularnost in od takrat naprej je v evropskih literaturah verjetno ena najpomembnejsih pesniskih oblik. 
 
 
2.2 Kitica 
 
Za (italijanski) sonet je naceloma znacilno, da ima stirinajst verzov, ki so razporejeni po navadi v dve kvartini in dve tercini. Angleski sonet pozna razporeditev v tri kvartine in sklepno rimano dvostisje. Sonet je lahko zapisan tudi v obliki ene same kitice, kot niz stirinajstih verzov. Anton Ocvirk (1980: 106-107) navaja zgradbo soneta Guitonna d'Arezze, ki je stel 22 sedmercev. Prav tako navaja Ivan Slamnig vec primerov sonetov raznih avtorjev, ki imajo obseg od sest do sestnajst verzov (nekateri med njimi so dobili tudi posebna imena: repati sonet ipd.); Slamnig (1991: 41-42) govori celo o sonetoidu kot zbirnem pojmu razlicnih vrst sonetov. 
 
Tudi v slovenski literaturi je vrsta sonetopiscev, ki so klasicno sonetno formo predrugacili.2 
 
 
2.3 Verz 
 
Evropske knjizevnosti so si za verz izbirale daljsi verz, ki je bil pri dolocenem narodu najbolj v rabi (seveda pa ne samo tega). Tako so vzeli Italijani za verz endekasilabo, Francozi aleksandrinec, Poljaki trinajstzlozni jambski meter, Hrvati in Srbi pa epski deseterec. 
 
Preseren je izbral po italijanskem zgledu, ki pa ga je neposredno prevzel iz nemske literature (Gspan, 1978), jambski enajsterec.3 Od moderne naprej je zelo popularen tudi jambski deseterec, drugacnih verznih meril pa je v slovenski poeziji tudi precej (Veno Taufer, Niko Grafenauer, Boris. A. Novak, Ales Debeljak in stevilni drugi). 
 
 
2.4 Rima 
 
Raziskovalci navajajo kot najpopularnejso shemo rimanja v razvoju soneta abba abba (ceprav se je tudi ze na zacetku pojavilo prestopno rimanje abab abab ipd.) v kvartinah, v tercinah pa razpored rim ni bil tako natancno dolocen (cdc dcd ali cde cde ipd.). Praviloma pa se rime iz kvartin niso prenesle v tercine. 
 
Razvoj soneta je prinesel novosti v mnogih pogledih. Rime iz kvartin se lahko prenesejo v tercine, v kvartini nista nujni le dve rimi, pojavljajo se tako tri kot stiri, pojavi se zaporedno rimanje cele tercine ipd. 
 
 
3 Vplivi na Presernov sonet 
 
Boris Paternu je v razpravi Izhodisca Presernovega sonetizma opozoril na teorijo soneta Augusta Wilhelma Schlegla z zacetka 19. stoletja, v kateri ta, opirajoc se predvsem na zgradbo Petrarkovih sonetov, zelo natancno opisuje tudi njegovo dvodelnost (znotraj obeh delov pa dodatno se zgradbo kvartin in tercin). Boris Paternu (1976: 43) povzema: »Simetrija obstaja najprej med obema kvartetama in nato se med obema tercetama, glavna antiteza pa obstaja med obema polovicama soneta, kvartetno in tercetno.« Znotraj kvartin in tercin naj bi bila po Schleglu takale razmerja: prva dva verza vsake kvartine naj bi prinasala vznemirjenje, druga dva pa pomiritev, kar naj bi bilo razvidno ze iz razvrstitve rim (ab --- vznemirjenje, ba --- pomiritev). Prav zato naj bi Schlegel zagovarjal v kvartinah oklepajoco rimo, ceprav so ze prvi italijanski soneti poznali tudi prestopno in bi se torej lahko navezoval tudi nanjo. Prav tako naj bi prva tercina vnesla nemir, ki se v drugi tercini pomiri --- tudi tu se je, ceprav je obstajala bogata izbira razporeditve rim v tercinah, odlocil prav za doloceno zaporedje rim, ki najbolj ustreza ideji o nemiru in njegovi umiritvi --- zaporedje cde cde povzroci, da v prvi tercini vsak verz ostane brez odgovora in ga dobi sele v drugi (Paternu, 1976: 42-44). 
 
Tako svetovne sonetopisce (Petrarko, Danteja, Tassa, Lope de Vego, Shakespearja idr.) kot Schleglovo teorijo soneta je poznal Matija Cop (Paternu, 1976: 40): »Matija Cop je dela bratov Schleglov dobro poznal in iz njegovega ocenjevanja Presernovih pesmi v Ilirskem listu leta 1833 je razvidno, kako pomembno vrednost je med juznimi oblikami pripisoval prav sonetu in uveljavitvi te oblike v slovenski knjizevnosti.« Preko Copa se je s to pesnisko obliko seznanil tudi Preseren (Slodnjak, 1982: 229). 
 
Vsekakor bi bilo zanimivo opazovati, v koliksni meri se Preseren drzi Schleglovih navodil tudi glede notranje zgradbe posebej kvartetnega in posebej tercetnega dela, vendar se bomo v clanku omejili le na vprasanje, v koliksni meri in kako Preseren uresnicuje zamisel o dveh delih soneta --- o kvartetnem in tercetnem. 
 
 
4 Gradivo obdelave 
 
Za opazovanje in analizo sem si izbral 42 sonetov, ki jih je pesnik objavil v Poezijah leta 1847 (obdeloval sem Slodnjakovo izdajo iz leta 1982). Poleg njih je napisal se stiri slovenske in dvajset nemskih sonetov --- skupaj torej 66. 
 
 
5 O dvodelnosti Presernovega soneta 
 
5.1 Zunanja sredstva za doseganje dvo oziroma vecdelnosti soneta 
 
5.1.1 Kitica 
 
Najopaznejsi zunanji znak delitve soneta so kitice. Preseren dosledno uposteva razporeditev kitic, kakrsno ima klasicni italijanski (Petrarkov) sonet (dve kvartini, dve tercini). 
 
Kasnejsi slovenski sonetopisci so razvrstitev verzov v kitice velikokrat razresili prvotne strogosti (kot smo ze omenili ob primeru Vodnika, Krakarja in Stropnika v op. 2). 
 
 
5.1.2 Rima 
 
Tudi rima je hitro opazen znak delnosti soneta: Petrarkov sonet rim iz kvartin naceloma ni prenasal v tercine, tako je postalo locevanje kvartin in tercin razvidno tudi na glasoslovni ravnini. Preseren se tega nacela v svojih sonetih, objavljenih v Poezijah, dosledno drzi. Izjema so trije soneti Sonetnega venca (drugi, cetrti in sesti), kjer je rimo zaradi koncnega rimanja v Magistrale moral prenesti iz kvartetnega v tercetni del: 
 
 
2. 
Ran mojih bo spomin in tvoje hvale 
/.../ 
/.../ 
v njem zdanje bodo bolecine spale. 
 
Prevzetne kakor ti dekleta zale, 
/.../ 
/.../ 
zvesto ljubezen bodo bolj spost'vale. 
 
/.../ 
jim milse zvezde kakor zdaj sijale, 
/.../ 
 
vendar te bodo morebit' ostale 
/.../ 
iz srca svoje so kali pognale. 
 
3. 
Iz srca svoje so kali pognale, 
/.../ 
/.../ 
pel Estijanke imenitne hvale. 
 
/.../ 
 
Magistrale 
/.../ 
Ran mojih bo spomin in tvoje hvale, 
Iz srca svoje so kali pognale 
/.../ 
 
 
 
5.2 Notranja sredstva, s katerimi dosega Preseren dvo- oziroma vecdelnost soneta 
 
5.2.1 Sprememba teme 
 
V obravnavanih Presernovih sonetih se pojavlja ljubezenska in zgodovinska tematika, resignacija, strah, narava, sodni dan, romanje, mir, nemir, gnus zivljenja, smrt itd. 
 
Za primer, kako se sonet deli glede na uporabo razlicnih tem, navedimo dva soneta. V prvem (Ocetov nasih imenitna dela) uporabi pesnik v kvartetnem delu zgodovinsko temo, ki jo prenese na obcutenje svoje ljubezni, v drugem sonetu (In gnale bodo nov cvet bolj veselo, ki je 14. sonet Sonetnega venca) pa podobi narave v prvem delu sledi izraz pesnikovega strahu. 
 
 
Ocetov nasih imenitna dela, 
kar jih nekdanjih casov zgodba hrani: 
kako Metulum se Avgustu brani, 
kaj je do zdaj Ljubljana dozivela, 
zgodovina 
kak' vere bramba je bila dezela, 
kako pri Sisku Kolpe so pijani 
omagali pred Kranjci Otomani, 
vam bo Homerov nasih pesem pela. 
 
Preslabe peti boje vam slovece, 
pojo Kranjic lepoto moje strune 
in tvojo cast, neusmiljena devica! 
ljubezen 
Pojo ljubezni moje vam nesrece, 
kakovi revez je, ki ga presune 
z' oci nebeskih vrzena puscica. 
 
* * * 
 
In gnale bodo nov cvet bolj veselo, 
ko roze, kadar mine zima huda 
in spet pomlad razklada svoja cuda, 
razsipa po drevesih cvetje belo. 
narava 
In toplo sonce vabi ven cebelo, 
pastir rumene zarje ne zamuda, 
v grmovju slavcek poje spet brez truda, 
veselje spreleti naturo celo. 
 
O, vem, da niso vredne take srece, 
od straha, da nadlezne poezije 
bi ne bile ti, mi srce trepece. 
strah 
Naj pesmi milost tvoja vsaj obsije, 
ki 'z njih, hladiti rane si skelece, 
poet tvoj nov Slovencem venec vije. 
 
 
 
5.2.2 Zamenjava udelezencev govornega dogodka 
 
Joze Toporisic (1982: 250-252) se v Novi slovenski skladnji ukvarja tudi z dolocitvijo pomenske podstave povedi glede na udelezence sporocanja. Na str. 250 pravi: »Pri sporocanju se vsa predmetnost, ki je ali si jo lahko mislimo, deli na dva dela: na udelezence pogovora in na vse preostalo. Udelezenca sta govoreci in ogovorjeni.« 
 
Govoreci je vedno jaz (midva, mi), ogovorjeni pa ti (vidva, vi); neudelezenec govornega dogodka je on (ona, ono; onadva, onidve; oni, one, ona). 
 
V Presernovih sonetih ne gre, tako kot v pogovoru znancev na ulici, za govorecega in ogovorjenega v smislu dveh govorcev, ki se pogovarjata, ampak gre za govorecega, ki drugega samo ogovarja, se pravi, da ogovorjeni ni razviden iz svoje replike govorecemu, ampak iz govorceve rabe zaimkov ti, vi, vedve, iz jasnejse dolocitve ogovorjenega z imenom (Mojzes, Togenburg) ali iz uporabe glagola v drugi osebi (ednine, dvojine ali mnozine). 
 
Pa si poglejmo na dveh primerih, kako je v Presernovih sonetih dejansko z govorecim, ogovorjenim in neudelezencem govornega dogodka. 
 
 
Vrh sonca sije soncev cela ceda 
po neba svetlih potih razkropljena; 
od sonca, ljub'ga svoj'ga, zapuscena 
jih zemlja celo noc z veseljem gleda: 
ona (zemlja) 
Ko se zlati oblakov truma bleda, 
nazaj pripelje zarja ga rumena, 
tak' zemlja je v ljubezni vsa zgubljena, 
da vanje ne obrne vec pogleda. 
 
Kar zvezd nebo, deklet ima Ljubljana; 
rad ogledujem vas, cvetecelicne 
ljubljanske ljubeznive gospodicne! 
jaz (pesnik) 
Al' dragi taka moc je cezme dana, 
da prico nje sem slep za vse device, 
zamaknjen v mil' obraz srca kraljice. 
 
 
V obeh kvartinah pripoveduje govoreci (jaz), ki se izkaze sele v tercetnem delu, o zemlji, se pravi o neudelezencu govornega dogodka: zemlja gleda, zemlja ne obrne. 
 
V tercetnem delu pa se pojavi govoreci (jaz): ogledujem, sem zamaknjen. V prvi tercini se pojavi tudi ogovorjeni (ve, ljubljanske gospodicne). 
 
Locitev kvartetnega in tercetnega dela je torej vec kot ocitna. V kvartinah je govor samo o neudelezencu govornega dogodka, v tercetnem delu pa se pojavita govoreci in ogovorjeni, neudelezenec govornega dogodka iz kvartin (zemlja) se v tercinah ne pojavi vec. 
 
V sonetu Velika, Togenburg, bila je mera se pojavljata v kvartetnem delu ogovorjeni, Togenburg (ti), in jaz (pesnik: moje). V tercetnem delu pesnik Togenburga (ti) ne ogovarja vec, ostane samo jaz: menim, predrznem se, bezim. 
 
Tako je meja med kvartetnim delom, kjer se pojavlja ogovorjeni (ti --- Togenburg), in tercinama (jaz) tudi v tem sonetu zelo ocitna. 
 
 
Velika, Togenburg, bila je mera 
trpljenja tvoj'ga: moje ga premaga: 
nazadnje omeci se tvoja draga, 
ti vsak dan okno celice odpira. 
ti (Togenburg) 
Od zore srecen upas do vecera, 
da bo vid'joca nje podoba blaga, 
in ko ti ze pritece smrtna sraga, 
se se zaupljiv k nji pogled ozira. 
 
V nebesih nje oci jaz videt' menim, 
kadar predrznem vanje se ozreti, 
dva jezna keruba z mecem ognjenim. 
jaz (pesnik) 
Da bi ne zalil je, v vednem trepeti 
bezim jaz revez pred pogledom njenim; 
noben mi zar'k v zivljenja noc ne sveti. 
 
 
 
5.2.3 Skladenjski vidiki clenitve 
 
5.2.3.1 Nizanje odvisnikov 
 
Eden od retoricnih postopkov je tudi nizanje odvisnikov. V izbranem sonetu dosegajo nanizani odvisniki poseben ritmicni ucinek. Prvi od niza odvisnikov se pojavi v tretjem verzu druge kvartine, sledi pa mu se sedem odvisnikov, od katerih jih je pet druge stopnje, zadnja dva pa eden tretje in eden cetrte stopnje. Vse odvisnike druge stopnje uvaja prislov tje, ki zaseda mesto prislovnega dolocila kraja v prilastkovem odvisniku, nanasajocem se na metaforo cesta (prijazna smrt). 
 
Vsi drugostopenjski odvisniki v nizu so krajevni, razen zadnjega, ki je prilastkov. Tretjestopenjski odvisnik je osebkov, cetrtostopenjski pa namerni. 
 
Meja med prvo kvartino in ostalimi tremi kiticami soneta je tako razvidna. V drugem delu soneta (drugi kvartini in obeh tercinah) gre namrec za niz odvisnikov, ki se navezujejo na prvostopenjski prilastkov odvisnik, ki se pojavi v tretjem verzu druge kvartine in jih povezuje v smiselno, od njega odvisno celoto. Preseren pri tem sonetu torej ni uresnicil med kvartinama in tercinama predvidene meje. 
 
 
Zivljenje jeca, cas v nji rabelj hudi, 
skrb vsak dan mu pomlajena nevesta, 
trpljenje in obup mu hlapca zvesta, 
in kes cuvaj, ki se nikdar ne utrudi. 
 
Prijazna smrt! predolgo se ne mudi: 
ti kljuc, ti vrata, ti si srecna cesta, 
ki pelje nas iz bolecine mesta 
tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi; 
 
tje, kamor moc preganjavcev ne seze, 
tje, kamor njih krivic ne bo za nami, 
tje, kjer znebi se clovek vsake teze, 
 
tje v posteljo postlano v carni jami, 
v kateri spi, kdor vanjo spat se uleze, 
da glasni hrup nadlog ga ne predrami. 
 
 
 
5.2.3.2 Vpeljava drugega dela soneta s samostojno povedjo 
 
Preseren veckrat vpelje drugi del soneta tudi s povedjo, ki zavzema celoten verz (v navedenem primeru prvi verz prve tercine uvaja pojasnilo k dogodku, opisanem v prvem, kvartetnem delu): 
 
 
Dve sestri videle so zmoti vdane 
oci: bilo dekle je nizko ena; 
bila je druga njij' visoka zena, 
obe lepote cvet in cast Ljubljane. 
 
Pobegnil tak' sem, kakor srna plane, 
od lovcev v prejsnjih casih ostreljena, 
ko spet se strelcev truma ji zelena 
prikaze in jo spomni stare rane. 
 
Ak prasate, od kod strahota taka? 
Ranila mene z ostro sta puscico 
Kupido strelec, mati z njim njegova. 
 
Ta dva sem mislil videti bogova: 
za Amorja sem manj' imel sestrico, 
bila je vecja Veneri enaka. 
 
 
 
5.2.3.3 Veznik kot sredstvo delnosti soneta 
 
Preseren je dvodelnost soneta zaznamoval veckrat tudi z veznikom. 
 
 
5.2.3.3.1 Posledicni veznik tako 
 
Pri sonetu Lej, torej je bledo njih cvetje velo je uporabil Preseren na zacetku drugega dela (v prvem verzu prve tercine) posledicni veznik tak'; obe tercini sta v pojasnjevalnem razmerju s prvim delom (pravzaprav z zadnjima dvema verzoma prvega dela). Tako je dvodelnost soneta jasno razvidna.4 
 
 
Lej, torej je bledo njih cvetje velo 
in redke so in slabe, nebogljene, 
v zideh tak' podrtije zapuscene 
rastejo vcasih roze neveselo, 
 
ki jim kopriv krdelo rejo vzelo 
in kar nezlahtnih zelisc kal tam zene; 
al' ak' v gredice vrta jih zelene 
kdo presadi, cvetejo koj veselo. 
 
Tak' blizu moj'ga bi srca kraljice, 
bi blizu tebe, sonca njih, dobile 
moc kvisku rasti poezij cvetlice; 
 
ak' hoces, da bi zaljsi cvet rodile, 
veselo vele vzdignile glavice 
jim iz oci ti poslji zarke mile! 
 
 
 
5.2.3.3.2 Primerjalni veznik tako kakor --- tako 
 
V sonetu Tak' kakor hrepeni oko colnarja je uporabil Preseren dvodelni zlozeni primerjalni veznik tak' kakor (1. verz kvartin) --- tak' (1. verz tercin), ki ga je podvojil se z dodatnim veznikom tako takoj v drugem verzu prve tercine; dodatno pa je okrepil dvodelnost soneta se s pogojnima odvisnikoma, ki sledita eden prvi kvartini, drugi pa prvi tercini in ju obakrat uvaja veznik zakaj, ak'. Sonet je zgrajen torej tako, da je drugi del (tercini) v primerjalnem odnosu s prvim delom (kvartinama), obenem pa imata oba dela se vzporedno zgradbo pogojnih odvisnikov, ki ju uvede obakrat isti veznik zakaj, ak'. 
 
 
Tak' kakor hrepeni oko colnarja 
zagledat, vaj'ni zvezdi, Dioskuri, 
kadar razgraja pis ob hudi uri, 
ko se tepo valovi, grom udarja; 
 
zakaj, ak' vaj'nih zvezd zasije zarja, 
vetrovom Eol koj zaklene duri, 
po morji, po razjasnjenem azuri 
kraljuje mir, potihne sum viharja. 
 
Tak', draga deklica, zvezd tvojih cakam, 
tako in bolj se cakam hrepenece, 
oci zagledat' tvojih svetle zarke; 
 
zakaj, ak' ti reko bezat oblakam, 
ak', se tako vihari jeza srece, 
nebo se koj zvedri krog moje barke. 
 
 
 
5.2.3.4 Sprememba naklona 
 
Pri obravnavanju Presernovih sonetov se bomo osredotocili na glagolski in skladenjski naklon. 
 
 
5.2.3.4.1 Glagolski naklon 
 
Joze Toporisic (1976: 283) pise v svoji slovnici takole: »Nakloni so trije: v povednem naklonu so glagoli tedaj, ce dejanje samo ugotavljajo, ga zanikajo ali po njem vprasujejo /.../, v velelnem tedaj, ce dejanje prikazujejo kot zazeleno, zapovedano, prepovedano /.../, v pogojnem pa tedaj, ce (iz)vrsitev dejanja zadeva ob ovire, ki jih je mogoce zaobiti ali pa tudi ne«. 
 
Preseren je v sonetu Ne bod'mo salobarde! Moskvicanov uporabil v kvartetnem delu velelni naklon (dejanje prikazuje kot zazeleno --- seveda ironicno): ne bodimo salobarde, berimo, ucimo se, nosimo, obogatimo. V tercetnem delu velelnik nadomesti povedni naklon: bomo prekosili, bo najstarejsi, se bo naredil, bomo govorili, so zlobodrali, je bil zmedel. Dvodelnost je tako lepo razvidna. 
 
 
Ne bod'mo salobarde! Moskvicanov, 
Gorenjci moji, knjige mi berimo 
in, kar nam vsec bo, uzmat' se ucimo 
od od bogmejev na meji Otomanov! 
 
Iz kotov vseh od Skjaptov do Samanov 
tak' kakor srake gnezda vkup nosimo 
besede tuje, z njim' obogatimo 
slovenski novi jezik Ilir'janov. 
 
Prekosili res bomo vse narode, 
najstarsi med jeziki jezik bode, 
ki se iz te cobodre bo naredil, 
 
ker bomo tak' govorili v Emoni, 
ko zlobodrali so tam v Babiloni, 
ko bil jim Bog je govorico zmedel. 
 
 
 
5.2.3.4.2 Skladenjski naklon 
 
Skladenjski naklon se deli na pripovedni, vprasalni, velelni in zelelni. 
 
Pripovedne povedi dejanje ali stanje ugotavljajo. »Vprasalne so tiste povedi, ki izrazajo nejasnost ali negotovost glede kaksne prvine v podstavi povedi ali glede celotne podstave, in stremijo za tem, da se ta nejasnost v govoru odpravi«. (Toporisic, 1982: 261-62) »Velelne povedi /.../ izrazajo voljo govorecega, da bi kdo drug, tj. ogovorjeni /.../ kaj storil« (Toporisic, 1982: 266). Govorceva volja je lahko izrazena v prosnji, zelji, nasvetu, zapovedi, prepovedi, predpisu, groznji itn. Z zelelnimi povedmi pa govoreci izraza zeljo, da bi se kaj uresnicilo. Od velelnih povedi se zelelne razlikujejo po tem, da k uresnicitvi ne pozivajo tocno dolocenega naslovnika, kot je to pri velelnih povedih. 
 
Zelelni naklon se lahko izraza na vec nacinov, med njimi tudi z velelnikom, ki ga je uporabil Preseren v prvi kvartini 13. soneta sonetnega venca: Jim iz oci ti poslji zarke mile, / mi gledati daj lic svetlobo zorno! 
 
V drugem delu (drugi kvartini in obeh tercinah) je Preseren uporabil pripovedne povedi, in sicer z glagolom v prihodnjiku (prva kvartina ima glagole v sedanjiku), kar je se dodatno sredstvo locevanja obeh delov soneta. Tudi v tem sonetu je Preseren mejo med kvartinama in tercinama prestavil. 
 
 
Jim iz oci ti poslji zarke mile, 
mi gledati daj lic svetlobo zorno! 
Le nji teme kraljestvo je pokorno, 
samo njo bogajo viharjev sile. 
 
Skrbi verige bodo odstopile, 
odpadlo bo zelezje njih okorno, 
s preblago tvojo pomocjo podporno 
vse njih se rane bodo zacelile. 
 
Zjasnilo se mi bo spet mracno lice, 
spet upanje bo v srecu zelenelo 
in ustom dalo sladke govorice; 
 
na novo bo srce spet ozivelo, 
v njem rasle jasnih poezij cvetlice 
in gnale bodo nov cvet bolj veselo. 
 
 
 
5.2.3.5 Sprememba casa 
 
Sredstvi, s katerima dosega Preseren dvodelnost soneta, sta tudi sprememba glagolskega casa in dobnost, tj. relativni casovni odmik. 
 
 
5.2.3.5.1 Sprememba glagolskega casa 
 
Slovenscina pozna sedanjik, preteklik, predpreteklik in prihodnjik. Povedni tvorni sedanjik izraza dejanje, ki se dogaja v trenutku govorjenja, povedni tvorni preteklik izraza preddobnost glede na trenutek govorjenja, predpreteklik izraza davno preteklost oziroma dejanje pred drugim preteklim dejanjem, prihodnjik pa izraza zadobnost glede na trenutek govorjenja.5 
 
Preseren si je v navedenem sonetu izbral v kvartinah prihodnjik (odprlo se bo, bodo videli, bodo stali, bo ustrasil, ne bodo nasli), v tercinah pa preteklik (smejale so se, bil sem prica) in sedanjik (je, zene) --- gre torej za razmerje prihodnjika proti ostalemu (pretekliku in sedanjiku). Dvodelnost soneta je tako precej ocitna. 
 
 
Odprlo bo nebo po sodnem dnevi 
se 'zvoljenim, svit glor'je ne'zreceni, 
vso sreco bodo vid'li pogubljeni, 
ki stali bodo tam na strani levi. 
 
Pogled ta bolj jih ko goreci levi 
in ko strahovi vsi 'z pekla spusceni 
bo ustrasil, od njega naprej podeni 
miru ne bodo nasli v vecni revi. 
 
Oci nje, od ljubezni razsvetljene, 
smejale so se 'zvoljen'mu naproti, 
bil prica sem nju srece ne'zrecene; 
 
mi pred ocmi je v najtemnejsem koti 
pogled ta, brez miru naprej me zene 
v obupa brezne po brezkoncni poti. 
 
 
 
5.2.3.5.2 Dobnost 
 
»Pomenska podstava povedi dobi v povedku razlicno podobo tudi glede na (ne)sovpadanje upovedovanega s trenutkom govorjenja. Kar s tem trenutkom sovpada, dobi izraz sedanjosti, kar je pred njim --- preteklosti, kar sele bo --- prihodnosti« (Toporisic, 1982: 253). 
 
Joze Toporisic v Novi slovenski skladnji locuje pojma cas in dobnost. Dobnost naj bi bila relativna casovna razdalja med dvema dogodkoma. Lepo se kaze s predlogi pred, po ipd. 
 
Dobnost je Preseren izrazil v sonetu Apel podobo na ogled postavi z besedno zvezo drugi dan, s cimer je dosegel v drugem delu soneta relativni casovni odmik (en dan kasneje) od dogajanja, ki ga opisuje v prvem delu soneta (v kvartinah). 
 
 
Apel podobo na ogled postavi, 
ker bolj resnico ljubi kakor hvalo, 
zad skrit vse vprek poslusa, kaj zijalo 
neumno, kaj umetni od nje pravi. 
 
Pred njo s kopiti cevljarcek se ustavi; 
kar ogleduje smolec obuvalo, 
jermenov, meni, da ima premalo; 
kar on ocita, koj Apel popravi. 
 
Ko pride drugi dan spet moz kopitni, 
namest' da bi sel dalj' po svoji poti, 
ker cevlji so pogodu, mec se loti; 
 
zavrne ga obraznik imenitni 
in tebe z njim, kdor nap'cen si ocitar, 
rekoc: »Le cevlje sodi naj Kopitar!« 
 
 
 
5.2.3.6 Zanikanje 
 
Joze Toporisic razpravlja v Novi slovenski skladnji tudi o zanikanju kot eni od moznosti dolocitve podstave povedi: »Zanikanje je taka dolocitev podstave, ki ukinja trdilno veljavo stvari« (1982: 235). Zanikanje deli na neizrecno (implicitno) in izrecno (eksplicitno). Pri slednjem ugotavlja, da se v slovenscini raje uporablja stavcno zanikanje povedka (ki je po njegovem mnenju nezaznamovano), kot pa zanikanje kakega drugega stavcnega clena. 
 
Preseren v izbranem sonetu v prvem delu uporablja prav stavcno zanikanje povedka: bi ne bila speljala, ne vedel bi, bi ne bila vzeta, ne bil bi igraca. 
 
Zanikanje povedka v prvem delu kaze na notranjo dvodelnost (meja je po kvartinah): v kvartinah stoji nikalnica v glavnem stavku in zaznamuje nemoznost uresnicitve zelja govorecega, medtem ko v drugem delu (tercinah) te funkcije nikalnica (ki se sicer pojavi enkrat v prilastkovem odvisniku) nima.6 
 
 
O Vrba, srecna, draga vas domaca, 
kjer hisa mojega stoji oceta; 
da b' uka zeja me iz tvoj'ga sveta 
speljala ne bila, goljfiva kaca! 
 
Ne vedel bi, kako se v strup prebraca 
vse, kar srce si sladkega obeta; 
mi ne bila bi vera v sebe vzeta, 
ne bil viharjev notranjih b' igraca! 
 
Zvesto srce in delavno rocico 
za doto, ki je nima mil'jonarka, 
bi bil dobil z izvoljeno devico; 
 
mi mirno plavala bi moja barka; 
pred ognjem dom, pred toco mi psenico 
bi biliznji sosed varoval --- svet' Marka. 
 
 
 
5.3 Rezultati 
 
Z uporabo opisanih lastnosti sem opazoval gradivo in prisel do zakljucka, da je pri 34 sonetih (kar je priblizno 5/6 obravnavanih sonetov) meja po koncu druge kvartine, torej tako, kot je priporocal Schlegel po zgledu Petrarkovih sonetov. Pet sonetov ima mejo po prvi kvartini (drugi del so torej preostale tri kitice), en sonet je enodelen, enden tridelen (4/43/3), pri enem (sestem sonetu iz Sonetov nesrece) pa se za postavitev meje nisem mogel odlociti (deluje pa kot dvodelni sonet s sklepnim rimanim dvostisjem --- po angleskem vzoru, ceprav je pisan v kvartinah in tercinah). 
 
Marsikateri sonet cleni vec dejavnikov hkrati (sprememba teme in glagolskega casa v sedmem povencnem sonetu Zgodi se vcasih, da mohamedani ipd.), marsikdaj se je zgodilo, da so bile lastnosti vecdelnosti izrazene na razlicnih mestih --- takrat sem uposteval lastnost, ki se mi je zdela izrazitejsa. Pri sedmem sonetu Sonetnega venca, recimo, uporabi Preseren skladenjski paralelizem v drugi kvartini ter obeh tercinah (da bi) in vpeljavo druge kvartine s samostojno vzklicno povedjo, vendar pride med kvartinama in tercinama do spremembe teme in do zamenjave udelezencev (poezije, nebesa --- Orfej, prepir, domacije). Pri dolocitvi meje sem uposteval zadnji dve lastnosti kot izrazitejsi in interpretiral sonet kot dvodelni z mejo po drugi kvartini:7 
 
 
Obdajale so utrjene jih skale, 
ko nekdaj Orfejevih strun glasove, 
ki so jim ljudstva Tracije surove poezije 
krog Hema, Rodope bile se vdale. 
 
Da bi nebesa milost nam skazale! 
Otajat Krajna nasega sinove, 
njih in Slovencev vseh okrog rodove, nebesa 
z domac'mi pesmam' Orfeja poslale! 
 
Da bi nam srca vnel za cast dezele, 
med nami potolazil razprtije on (Orfej) 
in spet zedinil rod Slovensc'ne cele! 
 
Da b' od sladkote njega poezije 
potihnil ves prepir, bile vesele prepir, domacije 
vihajrev jeznih mrzle domacije! (zaradi Orfeja) 
 
 
 
6 Zakljucek 
 
Kljub stevilnim Presernovim sonetom, ki so notranje clenjeni (zlasti na kvartetni in tercetni del), notranja clenitev (naj si bo dvo- ali vecdelna) ni njihova obvezna lastnost. Se pa pojavlja v toliksni meri in tako raznoliko, da je nedvomno vredna raziskovanja. 
 
Kljub stevilnim modifikacijam tako zunanje kot notranje podobe soneta v kasnejsi slovenski poeziji se mi o dvo- oziroma vecdelni notranji clenitvi soneta zdi umestno govoriti, saj je Preseren, ceprav je ze sam nastopil z mnogimi inovacijami, notranjo clenitev (predvsem dvodelnost --- locevanje kvartetnega od tercetnega dela) praviloma uposteval in kot osrednji pesnik vplival na kasnejse slovensko sonetopisje. 
 
 
 
 
 
Navedenke, viri in literatura 
 
Ales Debeljak (1985). Imena smrti. Ljubljana: MK. 
 
Niko Grafenauer (1975). Stukature. Ljubljana: DZS. 
 
Alfonz Gspan (1969). Tri nova Zoisova slovenska pesemska besedila. SR 17/2, 119-81. 
 
Milan Jesih (1989). Soneti. Celovec: Wieser. 
 
Dragotin Kette (1983). Pesmi. Ljubljana: MK. 
 
Matjaz Kmecl (1983). Mala literarna teorija. Ljubljana: DDU Univerzum. 
 
Literatura (1977). Ljubljana: CZ (Leksikoni Cankarjeve zalozbe). 
 
Boris A. Novak (1984). Kronanje. Ljubljana: MK. 
 
Boris A. Novak (1991). Oblike sveta. Ljubljana: Mladika. 
 
Boris A. Novak (1997). Oblike srca. Ljubljana: Modrijan. 
 
Anton Ocvirk (1980). Evropski verzni sistemi: prvi del. Ljubljana: DZS (Literarni leksikon, 9). 
 
Anton Ocvirk (1980a). Evropski verzni sistemi: drugi del. Ljubljana: DZS, (Literarni leksikon, 10). 
 
Boris Paternu (1976). Izhodisca Presernovega sonetizma. Slavisticna revija 24/1, str. 39-55. 
 
Francesco Petrarca (1986). Canzoniere. Milano: Garazanti. 
 
Svetozar Petrovic' (1968). Problem soneta u starijoj hrvatskoj knjizevnosti. Rad JANU: knjiga 10. Zagreb: Odjel za suvremenu knjizevnost JANU. 
 
France Preseren (1982). Poezije doktorja Franceta Preserna. Ur. Anton Slodnjak. Ljubljana: Presernova druzba. 
 
Ivan Slamnig (1991). Je li sonet zanr? Stih i zanr. Ur. Svetozar Petrovic'. Novi Sad: Vojvodzanska ANU, str. 39-42. 
 
Slowiankska metryka porownawcza, 2 (1984). Organizacja skladniowa. Ur. Maria Renata Mayenowa. Vroclav, Varsava, Krakov, Gdansk, Lodz: Wydawnictwo Polskiej akademii nauk. 
 
Ivo Stropnik (1993). Skrivalnica v ocesu. Velenje: Kulturni center Ivana Napotnika (Zbirka Saleski razgledi, 10). 
 
Rozka Stefanova, Niko Jez (1989). Copovi Galicijski dopisniki. Ljubljana: SAZU. 
 
Joze Toporisic (1976). Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. 
 
Joze Toporisic (1982). Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS. 
 
Silva Trdina (1978). Besedna umetnost, 2. del. Ljubljana: MK. 
 
Uvod u knjizevnost: teorija, metodologija (1986). Ur. Zdenko Skreb, Ante Stamac'. Zagreb: Globus. 
 
Bozo Vodusek (1980). Pesmi. Ljubljana: MK (Kondor, 185). 
 
 
 
 
 
Opombe 
 
 

Pricujoci clanek je nekoliko predelana B-diplomska naloga iz slovenskega jezika, ki sem jo leta 1995 zagovarjal pri prof. dr. Adi Vidovic Muha. 
 

Naj navedem le nekatere: Vodusek je recimo postavil tercini pred kvartini; Krakar se je poskusil s sonetom z vec kot stirinajstimi verzi; Stropnik je kiticno zgradbo (dvema kvartinama sledita dve tercini) razbil tako, da je sonet le se stezka razviden (recimo: 9+3+2 ali 4+2+4+4 ipd.); oblikovno zelo pester izbor sonetov ima Boris A. Novak (brisani sonet, sonet z odmevom ipd.). 
 

Koseski je v prvem v slovenscini zapisanem sonetu (1818) uporabil kombinacijo jambskega enajsterca in deseterca. 
 

Izbrani sonet je sonet sonetnega venca in ima kot tak svoje posebne zakonitosti, ki jih v diplomski nalogi nisem posebej obravnaval (razen v zvezi z rimo v poglavju 5.1.2). V prvem verzu Lej, torej je bledo njih cvetje velo se pojavijo namrec kar trije navezovalniki (lej, torej, njih), ki opozarjajo, da se sonet navezuje na predhodno. 
 

Sedanjost, prihodnost in preteklost se lahko izraza seveda tudi se drugace kot samo z ustreznim glagoslkim casom, s cimer pa se tu ne bomo ukvarjali. 
 

Morda bi bil enostavnejsi primer sonet Memento mori, kjer se v tercetnem delu nikalnica ne pojavi, vendar se mi je zdel izbrani sonet prav zaradi razlocevalne funkcije nikalnice v kvartetnem in tercetnem delu zanimivejsi. 
 

Gotovo bi se pri nadaljnjem iskanju nasle tudi druge lastnosti, znacilne za vecdelnost Presernovega soneta, morda se bo katera od opisanih pokazala za nerelevantno. Zavedam se, da ukvarjanje z notranjo zgradbo soneta (in verjetno tudi drugih pesniskih oblik) mnogokrat ni enoumno ulovljivo pocetje, saj dolocanje notranjih meja ni vedno samo empiricno preverljivo. 
 
 
Takole... te bom malo učila, da ne bodo tako hudi znaki tvoje mene.  
 
Ko predelaš in napišeš naslednji komentar, bova pa nadaljevali... 
 
Saj si to želela, ane, ko si mesece lazila za menoj in me nadlegovala.  
 
ps. Skidala sneg, sprehod je bil dolg... sedaj pa dišeša kopel v dvoje, potem pa mogoče o tem kaj napišem, hehe... 
 
Te poljubljam, moja zvesta bralka... 
 
KIA  
 
 
 
 
 
 
 
:grin
 

Objavil/a Klavdija KIA Zbičajnik, v 24-11-2008 22:27,
13. MrakovaTropetovaLidijah
op. dišeša=dišeča 
 
Da popravim, preden ti ne doživiš naslednji orgazem ob moji pomoti.  
 
Igra mi postaja všeč.  
 
Treniranje atletike mi bo pa pomagalo, da te bom lovila... :grin  
 
Ane, ljubiteljica... sedaj boš morala bolje tekat in imeti manj umazan jezik.
 

Objavil/a isoncek, v 25-11-2008 07:10,
14. kidanje snega
Hmm, kia, jaz ne bi vzela tipa v banjo s sabo, če bi morala kidat sneg namesto njega. 
 
Bravo za uvod v roman, čeprav je samo copy-paste. Ne bi brala, že poznam. Upam, da si prebrala ti, ker se lahko veliko naučiš. 
 
Ne morem si kaj, da te kot ljubiteljica slovenskega jezika ne bi popravila. Napiše se: 
Kot tretje ne "kot tretjo, prenesem kritiko..." 
pa tvoje šalabajzerstvo, ne pa tvojo ... 
 
A mena da te že daje? nisi še malo premlada? Lidija Trope? Mrak? Bondovska detekcija ti ni uspela. Se pa moraš opravičiti tej Lidiji, meni ne, mene ne moreš užaliti ... Njej pa, če res obstaja in si jo nedolžno potlačila v svoje travme. 
 
Ljubezen je večna. 
 
K
 

Objavil/a Klavdija KIA Zbičajnik, v 25-11-2008 13:24,
15. MrakovaLidijaSkočije
Ljubiteljica, dobro nama gre... 
 
Še enkrat preberi, rada te učim, ampak si nekaj spregledala.  
 
Površni kot ti vedno spregledajo bistvo.  
 
Potrudi se, deklica. Saj ni težko.  
 
Saj bi ti posodila koga za v banjo, samo tebe moški težko prenašajo, če te že ženske komaj.  
 
Ti bom drugič povedala par luštnih vicev na tvoj račun iz pesniških krogov.  
 
Sedaj pa pridno beri, deklica...  
 
Sva rekli, da si bistvo pozabila. Najdi, drugače ne moreva na naslednjo lekcijo.  
 
:grin  
 
Hvala, ker me tako obožuješ, da ne zmoreš nehati... 
 
Tvoja KIA :zzz
 

Objavil/a isoncek, v 25-11-2008 13:41,
16. pozdravček s kočije
Tako je prav, ja, deklica Kia. 
Postala si prijazna. 
Končno. 
To sem čakala. 
 
Veš, jaz berem kar hočem, če hočem in kadar sama hočem, seveda ... 
:grin  
 
Lekcije mi piše kdo drug, sama si jih največkrat, ti mi jih ne moreš ... 
No, si se že lotila popravljanja Regrata? Original, prvi poskus ali karkoli že je se malo težko bere; poskusi NAGLAS. Včasih pomaga, še sama boš slišala ...dobronamerno ti svetujem :) . Res, Kia. 
He, he he, a se ti zdi, da učiš ti mene? Nisem zasledila tega ...??? 
 
Oh, tiste svoje za v banjo kar obdrži, gotovo nimava istega okusa za tipe (upam, v tvoje dobro, da tile tvoji niso samo namišljeni, sanjski ...), ne skrbi zame, tukaj pa res ne rabim tvoje pomoči 
 
 
 
tvoja Lidija. 
No, katera je pa Mrakova? 
 
:)
 

Objavil/a Klavdija KIA Zbičajnik, v 25-11-2008 13:48,
17. KočijaMrak
Seveda, 
 
jaz učim tebe. 
 
Ti pa pridno hodiš v prvo vrsto sedet. 
 
Seveda, ljubiteljica... 
 
lahko bereš kaj hočeš, ne moreš pa komentirati, ker ne znaš.  
 
Preberi si, kako se komentira, potem pa razmisli, kdo hoče s teboj krave pasti in kako se smešiš s svojimi polizdelki.  
 
Nisem prijazna, deklica... 
 
ti si moj pacient. :zzz
 

Objavil/a isoncek, v 25-11-2008 13:57,
18. Iz mraka, kočija?
praviš, CITAT: 
"lahko bereš kaj hočeš, ne moreš pa komentirati, ker ne znaš." 
 
napiše se pa: 
lahko bereš KAR hočeš, ne moreš pa komentirati, ker ne znaš. 
 
malo te učim, jaz tebe ... ampak saj se učimo celo življenje, tako da se ne sekiraj. 
 
Seveda si prijazna, samo v sebi to zatiraš.  
 
:)
 

Objavil/a okto, v 25-11-2008 14:49,
19. Kolednica
KIA, čudovita pesem.  
Bil sem omenjen, zato bom napisal tu, čeprav debata o sonetu ne sodi pod to pesem. 
Isonček, ali res nikoli ne zmoreš priznati svoje zmote? Bosta sedaj s Tetko že prenehali udrihati po Kiinih sonetih, ko vama je dokazala, da obstaja sonet z desetimi zlogi. Res bi bil že čas, da prenehata z žaljenjem Kie in njenih pesmi. Pridružujem se mnenju Ajde, da se je za deset zlogov tudi potrebno potruditi in v ničemer ne zaostajajo za 11 zlogovnimi. 
Bravo Kia! 
LP
 

Objavil/a isoncek, v 25-11-2008 18:17,
20. oktokolednik
:)  
 
pozdravljen, Okto! 
sem vedela, da boš oglasil, 
zakaj šele zdaj? 
 
No, nihče ne "udriha" po kiinih sonetih. Pač običajna opažanja, pripombe! 
Jasno, da obstaja še kak drug verz v zgradbi soneta razen laškega enajsterca (ne samo deseterec, obstajajo celo osmerci, sedmerci ... dvanajsterci, pa menjajoče število)! 
Gre vendar samo za to, da verz, pa kakšno koli je že število zlogov v njem, MORA imeti tekoč ritem (flow), tega pa dosežeš samo s pravilno izbrano stopico. To pa v Kiinih sonetih pač manjka. Če bi hotela, bi že sama opazila, ampak noče. 
 
Lepo, da si ji zvest, Okto. Ljubezen prevlada nad vsem. Pač zamižimo na eno OKO. Ukaz je ukaz. Zakaj ji včeraj nisi skidal dvorišča??? 
 
Okto, lep pozdrav, kdorkoli že si, tudi če si Kia sama, kar je še najbolj verjetno, če človek malo pomisli. Kdaj boš že dojela, da hočem samo dobro? 
 
prijazen pozdrav. 
Kočijaž :)
 

Objavil/a Klavdija KIA Zbičajnik, v 25-11-2008 19:21,
21. Okto
Ojla... 
 
Lepo te je brati po tako dolgem času. Pol leta?  
 
Hvala, ker ti je pesem všeč. Me redno bereš?  
 
Očitno, da 
 
si opazil nekaj, kar jaz nisem. 
 
Mislila sem, da se ta imena nanašajo na moj blog 
 
z naslovom Oktokoralija.  
 
http:// klavdijakiazbicajnik.blog.siol .net/ 
 
Mi je pa všeč, da si se oglasil. In verjemi, ne bo 
 
se ti treba voziti več kot 100 km, da bi mi sneg  
 
kidal...  
 
:grin :grin  
 
Bolehna ženska ima pač šibko domišljijo. Saj zato ji pomagamo, na meni zganja samopomoč. :zzz
 

Objavil/a isoncek, v 25-11-2008 20:36,
22. bujnost domišljije.
Kia, ljubica, vem, da si dobra po srcu, ampak ne skrbi za moje zdravje. sem čisto OK. celo zelo v redu. Moji dnevi! 
 
:) :) 
 
Domišljijo ima pa vsak svojo. Ti svojo, bujno, jaz pa svojo, bujno. Skupne pač ne. 
 
Lepo spančkaj. 
:grin  
:) 
 
Tukaj sva že dolgočasni. Če hočeš, pojdiva regrat nabirat ... 
8)  
 
Ena Lidija
 

Objavil/a Klavdija KIA Zbičajnik, v 26-11-2008 01:05,
23. Seveda je konec
Dolgočasna si ti, 
 
jaz sem ti samo pojme razjasnila, 
 
in se branila pred obtožbami. 
 
Sedaj si dokončno ali pa končno seznanjena. 
 
In ne, nič ne bom popravila, 
 
ker me ti ne boš popravljala. 
 
In še nekaj... zadnjič ti povem... 
 
pri sebi imaš več kot dovolj dela za eno  
 
življenje. Začni čim prej.  
 
Sedaj te bodo drugi prevzeli v roke, 
 
jaz sem svoj del stave dobila. Malo mi je bilo 
 
pod čast, ampak stava je le stava.  
 
 
 
 
 
:zzz  
 
In utone KIA v sladki molk. Juhu. :zzz
 

Objavil/a isoncek, v 26-11-2008 06:49,
24. pa-pa Kia :)
Da, Klavdija. 
 
Delaj na sebi, na dobri poti si. 
 
Če sem ti vsaj malo pomagala, sem prav vesela. 
 
Lepo, da si se malo zamislila. 
Nasvidenje :)
 
Jaz ne rabim nobenega "prevzema". Nihče me "nima pod kontrolo", (smo pač svobodni, a ne?) in me tudi ne želi popravljati. Ko pa mi kdo kaj svetuje, ponavadi sprejmem in se učim. Tudi ti bi se morala. 
 
Pa saj, če bi ti sama prebrala vse tisto, kar si nalepila copy - paste (lekcije o sonetih, haikujih - tam vse piše) in poskusila razumeti, bi razumela tudi moje pripombe in kot jim to praviš "kritike". 
 
Pa lepo sanjaj naprej. 
Vse dobro. 
Lidija 
 
PS: oprosti, ker sem ti vzela toliko časa 
:)) :)
 

Objavil/a Neva, v 26-11-2008 08:50,
25. sonet
Drage moje, sonetov je več vrst. Načeloma je zanj dovolj dve štirivrstičnici in dve trovrstičnici, take je pisal tudi Kosovel itd. 
Italijanski sonet ima dve kvartini in dve tercini, to je ta sonet, ki očitno edinega poznate. Obstaja tudi angleški sonet, in če smo na pesnik netu oblikovali sonet iz desetzložnih verzov, iz dveh rubaijatov in dveh trovrstičnic, je tudi to lahko sonet. Pesniške oblike ves čas nastajajo.
 

Objavil/a Klavdija KIA Zbičajnik, v 26-11-2008 09:05,
26. Hvala, Nevenka
Lepo, da si se oglasila, ker bijem boj z mlini na veter.  
 
Je mogoče preko tebe dobiti stik do Matjaža, dolgo že nisem zasledila, da bi se kaj oglasil tukaj.  
 
Morda bi on najbolje razjasnil, zakaj tako pišem, navsezadnje je on odprl delavnico soneti in tudi takrat določil ta sonet, ki je meni najbližji. 
 
Problem je pa, da "dotična Kočijažinja" ne zna poiskati, da so tudi drugi tako pisali, ker sem njen problem edino in izrecno jaz, kar je več kot očitno.  
 
Sem se trudila pol leta, da sem ignorirala njene nizke udarce, bila sem tiho, potem je poslala sem še Tetko (shranjene imam vse komentarje, le prevesti se mi jih ne da, to naj naredijo uredniki)... in tako imamo krožni promet... nisem mogla biti več tiho. 
 
Lep dan, 
 
KIA :)  
 
ps. Malo višje gor so prilepljene vse oblike sonetov, ampak ne šteje, ker poznajo le enega. In tisti je pravi, hehe...
 

Objavil/a Tetka, v 26-11-2008 09:08,
27. rezime
inu pravilčy leipzga vedejnčy jei da sei napiša kakšnei vrstei sonet jei, toi je fer doi bralceu k pridejou nai tai prdtal brat pesmuce inu neisou takšnei strokovnjačky kut stei nekeri vi, 
 
Mejčitei sei flulek dobhr, 
Tetka M.B. :)
 

Objavil/a isoncek, v 26-11-2008 20:50,
28. neva, Nevenka :))
Neva, seveda je sonetov več vrst, dosti več, kot si jih zgoraj naštela. O tem ni nobenega doma. A moja kritika Kiinih sonetov ne leti v to smer. Omenila sem pač, da so njeni soneti malo nerazumljivi in da ne upoštevajo ritma, stopice ...Ona pa srdito z žalitvami vame ... 
 
Neva, se spomniš občutka, ko se je na isti način zagnala vate 
http://www.pesnik.net/ component/ option,com_fireboard/ Itemid,128/func,view/catid,5/ id,28006/#28006 
 
 
??? 
No, to je to. to je tisto, kar me vzpodbudi, da ljudi malo podrezam. 
 
Aja, mogoče se ti je pa opravičila. 
 
potem pa oprosti. 
 
LP Lidija
 

Objavil/a Klavdija KIA Zbičajnik, v 26-11-2008 21:05,
29. Si rekla pa-pa???
Si rekla morda tole??? 
 
CITIRAM TVOJE SPOROČILO ŠT. 5 
Objavil/a isoncek, v 21-11-2008 17:22, 
5. o sonetih 
1.sonet - rusbijat= je pač neka nova pogrunravščina, ni niti rubaijat (poglejte na forumu kaj to je) niti sonet (enako ...)  
2. glede rim pa tole:  
za rimo ni dovolj, da se na koncu poklopijo zadnje črke. ritem mora teči v določeni stopici od začetka verza do zadnjega zloga. Vse ostalo je "svobodni" verz in nima nič s klasičnim sonetom.  
Rima JE ena od osnovnih obveznosti (nujnosti) soneta. Če je ni, poTem bi lahko rekli sonet vsakemu tekstu, ki bi ga razdelili na 4 kitice, 2x4 in 2x3 verze.  
 
Ritem. Rima. Smiselnost povezanega, ideja. Sonet.  
 
Ostala improvizacija je samo opravičevanje za nezmožnost pisanja klasičnega soneta. Pač imenujmo potem pesem kako drugače in ne sonet. Zakaj bi posiljevali druge s "soneti" ki to niso??  
V tem ima Tetka prav,  
 
Kočijaž 
 
 
 
Ne, ti vlačiš iz dveh-treh let nazaj tekste in hočeš biti žrtev.  
 
Ne bo ti uspelo, ker ti bom tukaj nalepila vse tekste, kako si pomagala, da so izbrisali iz Iluzije.com, Stojana Sveta.  
 
 
Ti ne uspe kaj drugega, kot da se še bolj smešiš...? 
 
Rekla si, da niso soneti... tukaj piše... DOKAŽI. 
 
Rekla si, da niso HAIKU-ji... DOKAŽI. 
 
In obilo užitka ob brskanju vseh mojih komentarjev, ker ti nič drugega ne ostane, kot to. 
 
TI LAŽNIVKA, zdaj boš pa še podpihovala? 
 
Hočem vire, dokaze, da ne pišem haikuje in da ne pišem sonete... s tem se ukvarjaj. Kakor si napletla, tako razpleti...  
 
In ne mešaj dreka.  
 
Ti bom jaz dala, kako se je počutila? Gotovo ne tako, kot ti sedaj... 
 
PACKA!
 

Objavil/a isoncek, v 27-11-2008 06:49,
30. rekla
:) :) :)  
 
Jaz se počutim v redu, Kia, zelo. N. je pa že takrat napisala, kako se je počutila. Pa še kdo, samo si svoje odgovore rajši brisala. 
 
Ja, ja, a nisi vedela, da vsa svinjarija enkrat nazaj priplava??? 
 
Ma, ja, vidim, da sem šla predaleč, bom še hudobna na koncu izpadla ... 
pa-pa :)  
 
K. 
 
PS: aja, samo še to: še se moraš učiti: 
 
poglej, citat - 
 
"Hočem vire, dokaze, da ne pišem haikuje in da ne pišem sonete...
 
spet rodilnik :zzz :rol  
 
pravilno je: 
 
Hočem vire, dokaze, da ne pišem haikujEV in da ne pišem sonetov...
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 



Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo