Napisal/a tomm, v sobota, 22. nov. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

V jutranjem mraku
me korak je peljal
po poti širne narave,
nebeški vzhod je škrlatno sijal
ob žvrgolenju vseh ptic z željo,
da vidimo vsi gospodarja neba,
ki oživlja prelepo nam srenjo.

Vrhovi gora so sprejeli lesket
meglica se od njih je drobila,
svetloba ji je posrebrila odsev
na jug jata ptic je zavila.

Vso to lepoto moje telo
občuduje in se ji klanja,
modrina neba mi šepeta
to vzhičenje ti duša oznanja.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)