Napisal/a duovox, v torek, 25. nov. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Hodim skozi gozd,
Veš iščem te, rad bi te videl...
Morda si se spremenila ?
Si se spremenila v vejico,
Morda tiste, katere sem se dotaknil ?
Nobene toplote nisem začutil.
Če bom med hojo stopil na njo,
bom začutil, ne pa bolečin,
krika zaradi bolečin, zabolelo te bo..
Sneg naletava, lahkotno, skrivnostno..
Tu ob potoku sem zastal.,
Saj se spomniš čudovitega izvira ?
Tam sva v deblo drevesa vrisala srce,
najini imeni...drevesa ni več,
ostal pa je lep spomin...
Žal sem bil neuvideven,
prestrašil sem ptico, dvignila se je.
Poletela je nad menoj v neznano smer.
Morda bo iskala mir pred vsiljivci.
Zdaj se bom vrnil, jutri pa spet...
Ponovno se ti bom podal naproti,
Prisluhnil bom melodiji vetra,
šepetu gozdov, morda mi povedo kam..
Saj te bom našel, čutim,
srce mi pravi, da te bom...
samo počakaj me,
potem bova nadaljevala pot,
poslušala veter, potok, najine korake,
utrip srca z roko v roki...
da skupaj dočakava najino jesen, zimo...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|