Napisal/a emily, v sreda, 26. nov. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
Kupili so mi to posteljo
za Prihodnost.
Ta se včasih medena razliva,
pomirjena prede v naročju sanj;
spet drugič se mokra cefra,
razliva v redke ledene rože.
In glej:
ob mojih prstnih konicah
počiva moški.
Njegova pljuča so težka,
izdihi polni žametnih bodic.
Ko me prestrašeno pogleda,
se mi solze napolnijo z žalostjo.
Ko zaspim,
mi objame hrbet-
Ne pusti mi pozabiti:
Jutra ne bolijo, jutra so polna ljubeznil.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1)
|
|