Nasmeh, ki osvojil je cel svet,
pred tabo začaran poet,
z mislimi daleč potuje,
tvoje srce raziskuje.

V sobi sto tri
nekoč sva
se ljubila le jaz in ti,
brez vsakršnih skrbi,
da bi nas videle
kakšne o...

Hodim bosa po travi,
da čutim zemljo
kako se mi zažira v
zareze in pore stopal.
Čutim jo v sebi.
Nekoč bo ona čutila nas.<...

S prvim se začne
in potem vsak nasljedni
potresa svoj pepel nanj.
ko jih je polna skleda.
Stresem jih kamor grem na stran! Beri dalje...

Pomlad

Pomlad, ta čudoviti letni čas,
ki sok življenja žene v drobno seme,
v korenine trav,
v hrast mogočni
in ljudi...

Ob ognju sedim,
z rokama si podpiram utrujeno glavo.
Pogled zre v daljavo in spremlja poslednje žarke v slovo.
Zagrne temna modri...

Bil sem ti.
Nekoč, že davno.
Ob potokih sem lovil nasmehe zate,
sanjal sem o strasti mladih src,
ki je umrla brez raz...

Mesto.
Polno mrtve naglice.
Nemega hrupa.
Zelene sivine.
In sive modrine.

Sem kot potujoči val,
ki išče obalo resnice, ljubezni, dobrote,
kot, da iščem nedosegljivo obalo,
ki mi jo je človek odvzel.

V gozdu sem srečala dež.
Šepetal mi je tvoje ime.
Pustila sem kapljam
polzeti po licih.