Nenapisan sonet (v dlani) |
|
|
Napisal/a isoncek, v četrtek, 04. dec. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(2 glasov) |
|
V prebelo noč dihajo tihi soneti.
Zares jih nikoli ne bom napisála;
kar v njih trepeta, sem že zdavnaj predala,
v dlan tebi. Ti hótel si pesem imeti.
Zdaj nemo preliva se zvok čez ravnino
in čaka, da vanj se mehkoba povrne
in v hladno tolažbo da strast se obrne,
ki sto let polnila je zdajšnjo praznino.
Sonet nenapisan bo ležal na dlani,
ki jo je meglica spominov odprla.
Dih tvoj skupaj z mojim bo stih nepoznani
polagal v dlán, dókler ne bova umrla.
Saj v beli tihoti prav nič več ne rani ...
Le to, da sonet sva najlepši prezrla.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (4)
|
|