Napisal/a duovox, v sobota, 20. dec. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Neuresničene so želje,
da sneg pobelil mojo bi poljano,
da ugledal sneženo bi Ljubljano...
ob Božiču da nasulo bi znežink.
A najlepše le ostane,
ko srca vsem nam vname,
bo toplina spet dobila moč,
da težko pričakovana bo Božična noč.
Adventen venec, štiri svečke že gore,
v duši, mislih kakor žarek, v Betlehem hite,
ko cerkva zvonovi ob Božiču bodo oznanili,
Kristusovo rojstvo v polnoč bomo počastili...
Je čas, poglejmo v notranjost, v sebe,
da najdemo si mir, tišino,
izbrskamo si vso globino,
ko drug drugemu si dobrega še želimo.
Srce odprimo, poglejmo si v oči,
da res drug drugemo najboljše vsak želi,
pozabimo zamer, besed, gorja,
vsak v sebi jih nerad spozna...
Silvester čaka nas, nazdravimo veselo,
pozabimo skrbi, naj čaka delo,
objem, poljub in stisk bo rok iz dna srca,
najlepši dar, to vsak prizna, najraje ima...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|