Napisal/a isoncek, v ponedeljek, 22. dec. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Spet misel mehka na blazino pade,
ko se zvečer zastori vek zaprejo,
ko roke ga objeti več ne smejo,
in v nek drug čas zabrišejo se nade.

Ponoči sanje svet ji nadgradijo
in v njih potvorjenih resnic zakladi
jo božajo na goli promenadi,
ki ji preseka stkano domišlijo.

Dokler bo v mehkih sanjah se krojila
in krpala brez časa in prostora,
ne bo še v jok vsakdanjosti prelila

vsega, kar zanjo trdna je opora.
Čeprav le sanja, pa ni pozabila,
da z jutrom brez blazine v svet spet mora.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a Providence, v 24-12-2008 01:49, 1. pillow-talk ... "V neštetih možnostih (a stoj! – ne upaj!)  Se mora zdeti mi samo pravično,  Da v enem izmed teh svetov sva skupaj."    Tole poznaš, je nedavni produkt.  Pred reci piši 16 leti pa sem v eni pesmi zaključila takole:    A vendar spominov ne moreš mi vzeti,  ne moreš mi vzeti sveta mojih sanj,  v katerih sem srečna tako kot pred leti,  ki spremljajo v noč me, zbudijo v nov dan.    And guess what? It still holds! Bloody pillow-talk!     P.   Objavil/a isoncek, v 24-12-2008 10:50, 2. blazina   P knows..    !      ah, ja tile svetovi so tako ...nedosegljivo daleč in tako nevarno blizu.  Hvala za oceno (in podporo)!  Lidija