Napisal/a mancha, v ponedeljek, 22. dec. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Bela krila,
visoka do nebeških vrat,
iluzija mila,
lastnikov šah-mat.

Z mavrico okovana,
iz oblakov izklesana.
Lahka, kot pero
a ljubljena so kot zlato.

Osamljena so že nekaj časa,
Le zakaj? Saj so prva klasa.
Visoka do neba morda so res,
a dvignit nas ne morejo niti do vrhov dreves.
Preveč zla smo postorili,
Preveč smo morili.
Preveč uničevali.
Preveč se krivicam smejali. 

V današnjem svetu se s krili ne dvigne niti miš.
Zakaj?
Vsi že nosimo prevelik križ.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)